Jedro

Pojem nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta. Če je v prostorskem aktu navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, to pomeni, da se lahko obstoječi objekt odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu. Določba 123. člena ZGO-1B torej predpisuje način izvajanja nadomestne gradnje, skladno z določbami prostorskega akta, v konkretnem primeru Odloka.

Izrek

1.Tožba se zavrne.

2.Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka, Ministrstvo za okolje in prostor, je z odločbo številka 35108-255/2009-4 MŠ z dne 10. 8. 2010, v 1. točki izreka odločila, da se odločba Upravne enote Ljubljana, Izpostava Moste Polje, številka 351-967/2008-45 z dne 31. 5. 2010 odpravi in v 2. točki izreka odločila, da se zahteva A.A. za rušitev obstoječega enostanovanjskega objekta in gospodarskega objekta – lope, ter gradnjo nadomestnega enostanovanjskega objekta na zemljiščih 1088/1 in 1088/2 obe k.o. ..., zavrne. V 3. točki izreka je odločila, da stroški postopka niso nastali.

V nadaljevanju je tožena stranka pojasnila, da je A.A. vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za rušitev obstoječega enostanovanjskega objekta in gospodarskega objekta – lope ter gradnjo nadomestnega enostanovanjskega objekta na zemljiščih 1088/1 in 1088/2 obe k.o. ..., kateri je priložil projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, številka 015/07 iz marca 2008 z dopolnitvami in spremembami december 2009 in april 2010. Zemljišče obravnavane gradnje se nahaja na območju urejanja MS 5/2 – Nove Fužine – zahodni del, v morfološki enoti D4/2 – strnjeno vaško jedro z mešanimi dejavnostmi, ki se ureja z določbami Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urejanja MS5/1 in MS5/2 – Nove Fužine – zahodni del (Uradni list RS, št. 27/95, Odlok). Sklicevala se je na določbo 7.3 točke prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, številka 102/04 - ZGO-1-UPB1, 14/05-pop, 92/05-ZJC-B, 111/05-odl. US, 93/95-ZVMS, 120/06-odl. US in 126/07, v nadaljevanju ZGO-1) in ugotovila, da je bilo na podlagi predloženih lokacijskih podatkov in podatkov o načrtu arhitekture (list številka A/00 in načrt tlorisov in prerezov (novo stanje) – list št. A/01) ugotovljeno, da gre za rušitev stanovanjskega objekta velikosti 6,30 m x 13,94 m in gospodarskega poslopja 4,75 m x 3,99 m, etažnosti K+P+M, s klasično dvokapno streho, nagiba 43,350, etažnostjo K + P + izkoriščeno podstrešje. Nadomestni stanovanjski objekt meri 6,40 m x 16,40 m (tloris maksimalno izpostavljenih delov stavbe je 7,45 m x 17,65 m), po tekstualnih lokacijskih podatkih višinskega gabarita (v celoti) K + P + M; objekt, ter z naklonom dvokapne strehe 450, kar izhaja tudi iz tehničnega poročila projekta. Vendar pritožbeni organ na podlagi podatkov načrta tlorisov in prerezov (novo stanje) – list št. A/01 ugotavlja, da v konkretnem primeru ne gre za objekt višinskega gabarita K + P + M, temveč za objekt z dodatno etažo (torej dejansko K + P + 1). Iz načrtov (risb) prečnih prerezov predvidenega objekta je namreč razbrati, da se zadnja etaža objekta ne nahaja direktno pod izvedeno streho, temveč, da je dejansko predvidena izvedba dodatne stropne konstrukcije na račun izvedbe večjega števila (8) enokapnih frčad naklona 22. Gre za močno povečan višinski gabarit predvidenega objekta v primerjavi z obstoječim, kar izhaja tudi iz primerjave podatkov višin venca in kapi, pri čemer izhaja, da višina venca obstoječega obstoječega objekta znaša 2,64 m in višina kapi 6,28, medtem ko višina venca obstoječega objekta znaša 4 m, višina pa 7,90 m. Pritožbeni organ glede na navedeno ugotavlja, da v konkretnem primeru ne gre za nadomestni objekt v smislu določbe 7.3 točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, temveč za objekt, ki ga je potrebno obravnavati kot novogradnjo, saj gre za bistveno večji objekt, tako tlorisnega kot višinskega gabarita, ki je tudi popolnoma drugačnega videza oziroma zunanjosti, kot pa objekt, ki je predmet rušitve. Tako je v zvezi z navedenimi podatki treba ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji Odloka, kot le ti urejajo obravnavano območje v zvezi z novogradnjami. Tožena stranka ugotavlja, da v konkretnem primeru ni zadoščeno pogojem iz 31. člena Odloka, saj predvideni objekt ne ohranja prisotne identitete arhitekture in celotnega ambienta v vaškem jedru, ker se v konkretnem primeru ne ohranja zasnova naselja z značilnimi pritličnimi objekti, pri katerih je možna izraba podstrešnih površin. Gre namreč za objekt višinskega gabarita K + P + 1, torej za eno nadstropje višji objekt kot to dopušča prvi odstavek 31. člena Odloka, s čimer predvideni objekt odstopa od tipične zasnove zazidave bližnjih okoliških stanovanjskih objektov, ki sta po podatkih predloženega geodetskega načrta z oznako B in C (LUZ2007-1179 z dne 7. 2. 2007) višinskega gabarita P + M (slednje izhaja tudi iz fotografij obstoječega objekta v tehničnem poročilu predloženega projekta). Res je, da je po prvem odstavku 31. člena Odloka dovoljena nadgradnja identitete arhitekture in celotnega ambienta v vaškem jedru, vendar po oceni pritožbenega organa uporabljeni arhitekturni in oblikovni elementi predvidene gradnje ne ustrezajo takšni opredelitvi, saj se v konkretnem primeru ne ohranja značilni tip kmečkih objektov, kot med drugih zahteva določba drugega odstavka 31. člena Odloka, zadoščeno pa ni niti pogojev 4. alineje tretjega odstavka 31. člena Odloka glede oblikovanja novogradenj. Res je, da gre za objekt, katerega višina venca je 4 m, vendar je objekt oblikovan tako, da ne zadosti zahtevam glede oblikovanja strehe, kot tudi ne izvedbe fasade. Streha predvidenega objekta predstavlja dvokapnico 45 stopinj, pri čemer je predvidena izdelava 8 enokapnih frčad naklona 22 stopinj, ki po podatkih načrta tlorisov in prerezov zavzemajo kar polovico površine strešine. Slednje po mnenju pritožbenega organa nedvomno ne predstavlja izvedbe strehe, kot jo opredeljuje Odlok. Po oceni pritožbenega organa pa ni zadoščeno tudi zahtevi glede oblikovanja fasade, ki naj bi bila izvedena kot klasičnih omet, saj veliko površino objekta predstavljajo zastekljene površine (zastekljene so frčade in vzhodna in zahodna fasada predvidenega objekta), takšen objekt pa ne ohranja značilnega tipa nekdaj kmečkih objektov, ravno tako pa na takšen način ni, kot je to razvidno iz razpoložljivih fotografij, zadoščeno zahtevi 8. člena Odloka po oblikovni homogenosti in identiteti območja, saj se predvideni objekt ne prilagaja sosednjim objektom po sestavi stavbnih mas, višinskih gabaritih, naklonu strehe ter razmerju in razporeditvi fasadnih elementov.

Glede na navedeno je tožena stranka zaključila, da je prvostopni organ ravnal napačno, ko je v zvezi z obravnavano spremembo izdal izpodbijano gradbeno dovoljenje, številka 351-967/2008-45 z dne 31. 5. 2010, ker za njegovo izdajo niso bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Iz navedenih razlogov je drugostopni organ izpodbijano odločbo odpravil in upoštevaje določbo prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 105/06, 126/07, 65/08 in 8/10, v nadaljevanju ZUP), zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za rušitev obstoječega enostanovanjskega objekta in gospodarskega objekta – lope ter gradnjo nadomestnega enostanovanjskega objekta na zemljiščih 1088/1 in 1088/2 obe k.o. ..., zavrnil. Tožnik odločitvi tožene stranke oporeka. V zvezi z očitkom višinskih gabaritov nadomestnega objekta pojasnjuje, da je toženkina ugotovitev, da je predvideni nadomestni objekt višji za celo etažo, zmotna. V projektni dokumentaciji je izrecno navedeno, da gre za objekt K + P + izkoriščeno podstrešje in ne objekt K + P + 1, kot to zmotno ugotavlja tožena stranka. Tožena stranka ni upoštevala, da je dvignjena stropna konstrukcija v višini 1m predvidena iz razlogov zaščite pred vremenskimi vplivi in požarne varnosti in da se bo zaradi vgradnje dodatne stenske konstrukcije zmanjšal vpliv vremenskih razmer in bo zagotovljena večja energetska učinkovitost objekta. Nekoliko dvignjen višinski gabarit ne bo imel vplivov na okolje in identiteto arhitekture, saj so okoliški objekti vsi višji od 4m. Vsi objekti B. so vzdolž celotnega predvidenega nadomestnega objekta višji od 4m, kar je razvidno iz priloženih fotografij. Dvignjen višinski gabarit je potreben tudi iz razlogov zagotavljanje varnosti, saj obstaja nevarnost, da bo na sedanji višini prišlo do poškodbe strehe, v kolikor bo po cesti ob objektu pripeljalo tovorno vozilo, ki v višino dosega 2m. Zaradi tega tožeča stranka meni, da odstopanja glede višine gabaritov ne predstavljajo bistvene spremembe obstoječega objekta, ki bi kakorkoli imelo vpliv na okolje ali identiteto arhitekture.

Prav tako predviden naklon strehe bistveno ne spreminja obstoječega objekta. Nadomestni objekt predvideva naklon 45 stopinj, namesto obstoječega 43 stopinj. Naklon na nadomestnem objektu je spremenjen iz prej navedenih razlogov in ustreza merilom in pogojem glede naklona za novogradnje, kot tudi naklonom streh, ki so v okolici predvidenega nadomestnega objekta. Upoštevati je treba tudi, da je obstoječi objekt star 100 let in da so se od takrat bistveno spremenili kvaliteta in način gradnje, kot tudi kvaliteta življenja. Iz navedenih razlogov so na nadomestnem objektu predvidene tudi frčade naklona 22 stopinj, ki dodatno služijo pridobivanju svetlobe, kar izboljšuje energetsko učinkovitost objekta in kvaliteto življenja. Obstoječa mansarda ne zagotavlja dovolj svetlobe in ne ustreza sodobnemu načinu življenja in potrebam po učinkoviti rabi energije. Predvidene frčade bistveno ne spreminjajo zunanje podobe stavbe, pri čemer že dejstvo da nadomestni objekt predvideva frčade dokazuje, da predvideni objekt ni povišan za eno etažo, kot to zmotno ugotavlja tožena stranka, saj v tem primeru frčade ki se namestijo izključno na mansarde, zaradi dodatne etaže sploh ne bi bile potrebne. Zaradi navedenega odstopanja glede naklona strehe in vgraditve frčad se bistveno ne spreminja obstoječi objekt. V zvezi z dolžino objekta tožnik navaja, da se obstoječi objekt po projektni dokumentaciji podaljša zaradi odstranitve obstoječega gospodarskega objekta, tako da je predvideni nadomestni objekt v celoti projektiran na obstoječi gradbeni parceli. Zaradi navedenega dolžina objekta ne odstopa od obstoječega, tako da ni mogoče zaključiti, da gre v tem delu za bistveno spremembo. Glede površin oken in vrat pojasnjuje, da so večje površine oken in vrat po projektu predvidene iz razloga pridobivanja svetlobe in s tem večje energetske učinkovitosti objekta. Upoštevati je treba, da je na sosednji parceli št. 1088/2, po celotni dolžini ob objektu tožeče stranke, postavljen zid v višini 2 m, tako da bi postavitev oken in vrat na delu in v površini kot so na obstoječem objektu imelo za posledico, da bi bil brez svetlobe in toplote torej bi bil energetsko bolj potrošen in neučinkovit. V zvezi z očitkom ustreznosti po Odloku pa meni, da predvidene projektne rešitve ne spreminjajo identitete arhitekture in povsem ustrezajo merilom in pogojem iz prostorskih aktov, ki veljajo za nadomestne objekte in novogradnje. Glede na to tožeča stranka meni, da zgoraj navedena odstopanja predvidenega objekta od obstoječega bistveno ne spreminjajo velikosti, konstrukcijskih elementov in zmogljivosti obstoječega objekta, pri čemer predvidena odstopanja niti ne presegajo 10% obstoječega objekta, kar pomeni, da je tožena stranka v pritožbenem postopku zmotno uporabila veljavno materialno pravo, ko je odločila, da nadomestni objekt ne ustreza pogojem za nadomestno gradnjo po določbah 7.3 točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Tožena stranka je materialno pravo zmotno uporabila tudi iz razloga, ker je pri odločanju uporabila 7.3 točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1, ki je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 126/2007, ki je bil objavljen 31. 12. 2007, in ki velja od 15. 1. 2008 in se uporablja od 15. 4. 2008, v nadaljevanju ZGO-1B, črtala prej navedeno določbo glede nadomestnih gradenj in v 123. členu postavila novo definicijo. Iz navedenega razloga bi tožena stranka morala zahtevo tožeče stranke obravnavati pod pogoji in merili, ki veljajo za novogradnje in ne za nadomestne objekte, saj gre v konkretnem primeru za območje, na katerem je po prostorskih aktih dovoljena novogradnja. Sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo. V njem navaja, da vztraja pri napadani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71.člena Zakona o upravnem sporu,Uradni list RS, št.105/2006 in 62/2010,v nadaljevanju ZUS-1), ter dodatno navaja: V obravnavani zadevi je drugostopni organ odpravil gradbeno dovoljenje Upravne enote Ljubljana, Izpostava Moste-Polje, številka 351-967/2008-45 z dne 31. 5. 2010, iz razloga, ker za njegovo izdajo niso izpolnjeni pogoji določeni v posameznih določbah Odloka oziroma določbah ZGO-1. Tako po presoji drugostopnega upravnega organa prvostopni upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni ustrezno presodil predložene projektne dokumentacije in v tej zvezi ni ustrezno upošteval določbe 7.3 točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, ki se nanaša na razlago pojma nadomestna gradnja. Prav tako ni bila v postopku pred prvostopnim upravnim organom pravilno presojena določba 8. člena Odloka ter določba prvega, drugega in tretjega odstavka 31. člena Odloka.

Sodišče ne glede na prejšnjo navedbo, da se v celoti sklicuje na razloge s katerimi je tožena stranka utemeljila svojo odločitev, ugotavlja, da je tožnik v predloženi projektni dokumentaciji nameravano gradnjo na zemljišču parc. št. 1088/1 in 1088/2 k.o. ..., opredelil kot nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta in v 8.a točki lokacijskih podatkov (0.11) z naslovom „značilne absolutne in relativne višinske kote“ opredelil tako višinske kote objekta nameravane gradnje, kot tudi etažnost objekta (K+P+M). V zvezi z razlago izraza nadomestna gradnja sodišče ugotavlja, da je razlaga tega izraza po sprejemu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 108/09, ZGO-1B), vezana na uporabo določbe 123. člena ZGO-1B. S sprejemom ZGO-1B so bile namreč iz ZGO-1 črtane vse določbe, ki so se nanašale na nadomestno gradnjo, torej tudi določba 7.3 točke ZGO-1, ki jo je pri razlagi izraza nadomestna gradnja upošteva tožena stranka, kar pa na pravilnost odločitve ni vplivalo. Določba 123. člena ZGO-1B namreč določa, da se z dnem uporabe tega zakona, torej z dnem 12. 1. 2009 šteje, da pojem nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta, prav tako pa določa, da če je v prostorskem aktu navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, to ne glede na določbe v prostorskem aktu pomeni, da se lahko obstoječi objekt odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu. Gre torej za določbo, ki predpisuje način izvajanja nadomestne gradnje, skladno z določbami prostorskega akta, v konkretnem primeru Odloka. Le ta v določbi 31. člena, v morfološki enoti D4/2, dovoljuje tako gradnjo nadomestnih objektov, kot novogradnje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe izčrpno pojasnila, zakaj meni, da na podlagi podatkov predložene projektne dokumentacije o etažnosti objekta (K+P+M) ne gre za gradnjo nadomestnega objekta. Sodišče v celoti soglaša z ugotovitvijo, da gre za gradnjo objekta, katerega etažnost ni K+P+M, ampak za gradnjo objekta, katerega etažnost je K+P+1. Svojo razlago je tožena stranka namreč utemeljila s presojo predloženih listin projekta, iz katerih je razbrati, da se zadnja etaža ne nahaja direktno pod izvedeno streho, temveč je dejansko predvidena izvedba dodatne stropne konstrukcije na račun izvedbe večjega števila enokapnih frčad naklona 22O. Prav tako je ugotovila, da podatki predložene projektne dokumentacije, ki se nanašajo na primerjavo višine venca in kapi obstoječega objekta in istovrstni podatki, ki se nanašajo na objekt nameravane gradnje, bistveno odstopajo, zato sodišče soglaša tudi z njeno ugotovitvijo, da v zadevi ne gre za gradnjo nadomestnega objekta tudi iz tega razloga.

Ker Odlok v določbi 31. člena dovoljuje tudi novogradnje, je ob prejšnji ugotovitvi, upoštevaje določbo 123. člena ZGO-1B, tožena stranka pravilno presojala nameravano gradnjo tudi z vidika izpolnjevanja pogojev Odloka določenih v 8. členu Odloka, v povezavi z določbami 31. člena Odloka. Tako je po presoji sodišča pravilno štela, da gre za objekt etažnosti K+P+1, saj na tako razlago, kot je že bilo navedeno, napotuje predvidena gradnja 8 frčad naklona 220, ter izvedba dodatne stropne konstrukcije, kar v povezavi z drugimi relevantnimi podatki predložene projektne dokumentacije dejansko pomeni gradnjo objekta v nasprotju z določbo prvega odstavka 31. člena Odloka (posebna merila in pogoji), ki v morfološki enoti D4/2 tako za nadomestne gradnje, kot novogradnje, dovoljuje posege v prostor, ki dopuščajo tudi izrabo podstrešnih površin, torej samo gradnjo objektov etažnosti K+P+M. V nadaljevanju pa je tožena stranka presojala tudi izpolnjevanje pogojev iz 4. alinee tretjega odstavka 31. člena, ki določa, da je pri oblikovanju novogradenj (in nadomestnih objektov) lahko višina venca maksimalno 4m, streha dvokapnica, kritina bobrovec, naklon 38-45 stopinj, fasada – klasični omet. Sodišče ob podatki upravnega spisa, ki se opirajo na listine projektne dokumentacije ugotavlja, da že neizpolnjevanje enega od pogojev navedenih v tretjem odstavku 31. člena Odloka pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. V celoti soglaša z razlago tožene stranke, da predloženi projekti v delu, ki se nanašajo na oblikovanje strehe niso skladni s prej citirano določbo Odloka. Res je, da streha predvidenega objekta predstavlja dvokapnico z naklonom 450, vendar ugotovitev, ki temelji na listinah predloženega projekta, da polovico strehe predvidenega objekta predstavljajo frčade naklona 220 ne predstavlja izvedbe strehe v smislu prej citirane določbe Odloka. Takšna razlaga upravnega organa je po presoji sodišča toliko bolj utemeljena ob upoštevanju določbe 8. člena Odloka, ter določb prvega in drugega odstavka 31. člena istega Odloka, ki se nanašajo na oblikovanje novogradenj in nadomestnih gradenj v morfološki enoti D4/2. Prav tako je po presoji sodišča pravilna tudi razlaga tožene stranke, zakaj pogoju iz 3. točke 4. alinee drugega odstavka 31. člena Odloka ne ustreza fasada objekta nameravane gradnje, ki predvideva tako zasteklitev frčad, kot zasteklitev vzhodne in zahodne fasade predvidenega objekta.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo tožnika zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.