Jedro

Sklenitev prodajne pogodbe sama po sebi ne implicira dolžnosti prodajalca, da svoj podpis na pogodbi tudi overi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnica mora stranskemu intervenientu povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 330,50 EUR v 15 dneh.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo ugotovitveni zahtevek, da je tožnica J. I. s sklenitvijo pisne prodajne pogodbe s toženko dne 3. 8. 1992, s plačilom kupnine in prevzemom stanovanja v dobroverno posest, pridobila v last enosobno stanovanje št. 38 v 9. nadstropju večstanovanjske stavbe v Ljubljani, ki je sedaj vpisano v z.k. vložku št. ... k.o. ... Sodišče je zavrnilo tudi zahtevek, da je toženka dolžna na lastne stroške overiti svoj podpis na navedeni prodajni pogodbi pri notarju.

2. Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo tožničino pritožbo proti prvostopenjski sodbi. Stališče pritožbenega sodišča je, da tožnica na zatrjevani podlagi ni mogla pridobiti lastninske pravice na spornem stanovanju in tudi ni upravičena zahtevati overitve podpisa na pogodbi, ker toženka nikoli ni bila lastnica spornega stanovanja.

3. Tožnica je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da sta pravdni stranki sklenili veljavno prodajno pogodbo. Če bi prvostopenjsko sodišče „ugodilo ugotovitvenemu in dajatvenemu tožbenemu zahtevku“, bi tožnica imela možnost zahtevati vpis lastninske pravice na spornem stanovanju. Stališče sodišča bi bilo pravilno le, če bi bil stranski intervenient vpisan kot lastnik nepremičnine pred sklenitvijo prodajne pogodbe ali pa pred vložitvijo tožbe.

4. Sodišče je dostavilo izvod revizije Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, vročilo pa jo tudi toženki in stranskemu intervenientu, ki je nanjo odgovoril in zahteval povrnitev stroškov revizijskega odgovora.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišči prve in druge stopnje sta pri odločanju pravilno uporabili materialno pravo. Na podlagi pravnega posla in brez ustreznega vpisa v zemljiški knjigi, ni mogoče pridobiti lastninske pravice na nepremičnini.(1) Zato je sodišče pravilno zavrnilo tožničin ugotovitveni zahtevek glede nastanka njene lastninske pravice.

7. Sklenitev prodajne pogodbe sama po sebi ne implicira dolžnosti prodajalca, da svoj podpis na pogodbi tudi overi. Smisel kupčevega upravičenja, da prodajalec overi podpis je namreč v kupčevi pridobitvi lastninske pravice na prodani stvari (2) , ki je pri nepremičninah vezana na predpise zemljiškoknjižnega prava. Kupec je zato upravičen zahtevati overitev prodajalčevega podpisa na pogodbi le v primeru, ko bo s tem lahko pridobil lastninsko pravico na prodani stvari. Toženka ni nikoli postala lastnica spornega stanovanja in zato lastninske pravice tudi ne more veljavno prenesti na kupca. Pri tem tudi ni pomembno, kdaj je stranski intervenient vknjižil lastninsko pravico v zemljiški knjigi, saj je v nobenem primeru ni pridobil na podlagi pogodbenega razmerja s toženko. Tožbeni zahtevek v zvezi z overitvijo podpisa zato v nobenem primeru ni utemeljen.

8. Odločitev o reviziji ima podlago v 378. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP, odločitev o revizijskih stroških pa v prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj 33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in 49. člen Stvarnopravnega zakonika.

Op. št. (2): Primerjaj prvi odstavek 454. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR.