Jedro

Ker tožnik tega, kar mu je bilo naloženo s plačilnim nalogom, ni izpolnil, je davčni urad po določbah ZDavP-2 utemeljeno izdal sklep o izvršbi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z zgoraj navedenim prvostopnim sklepom je Davčni urad Maribor kot prvostopni organ odločil, da se na predlog predlagatelja Ministrstva za notranje zadeve zoper tožnika kot dolžnika opravi davčna izvršba za znesek neplačane globe za prekršek na podlagi izvršilnega naslova, to je plačilnega naloga št. 0000089218353 z dne 16.12.2006, ki je postal izvršljiv 22.8.2008. Globa znaša 585,94 €, stroški davčne izvršbe 20,86 €, skupni dolg pa 606,80 €. Kot izhaja iz navedenega sklepa, se davčna izvršba opravi do višine dolga z rubežem denarnih prejemkov, ki jih dolžnik dobiva pri ZPIZ, največ do višine dveh tretjin dolžniku pripadajočih denarnih prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek 70 % minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo. Rubež se nanaša tudi na povečanje denarnega prejemka, do katerega pride po vročitvi sklepa. Iz obrazložitve izhaja, da je v skladu s 57. oziroma 202. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1, Uradni list RS, št. 3/2007 s spremembami) predlagatelj izvršbe poslal davčnemu organu predlog za prisilno izterjavo neplačane globe, naložene z zgoraj navedenim izvršilnim naslovom. Ker tožeča stranka v določenem roku globe ni poravnala, je davčni organ v skladu s 143. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2, Uradni list RS 117/2006 s spremembami) začel z davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi. Na podlagi 156. člena ZDavP-2 namreč davčni organ opravi postopek davčne izvršbe tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Način obračunavanja stroškov davčne izvršbe je določen v 152. členu ZDavP-2. Tožnik se je zoper navedeni sklep pritožil, Ministrstvo za finance pa je z odločbo št. DT-499-30-251/2009-2 (0907-01) z dne 12.10.2010 njegovi pritožbi delno ugodilo in izrek prvostopnega sklepa spremenilo tako, da je datum izvršljivosti plačilnega naloga št. 000008921853 z dne 16.12.2006 pravilno 21.8.2008, globa znaša 625,84 €, stroški davčne izvršbe 20,86 €, davčni dolg pa skupaj 646,70 €. V preostalem je drugostopni organ pritožbo zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da prvostopni sklep vsebuje sestavine, ki jih določa 151. člena ZDavP-2, napačno pa je naveden datum izvršljivosti izvršilnega naslova, na podlagi katerega se je izvršba opravila, in znesek globe. Ker gre za plačilni nalog, ki je priložen spisu, je pritožbeni organ v tem delu spremenil izrek izpodbijanega sklepa, kar pa ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa, ki je bil izdan, ko je bil plačilni nalog že izvršljiv. Za začetek predmetne izvršbe tako v skladu z določbo 146. člena ZDavP-2 obstaja veljaven izvršilni naslov, in sicer plačilni nalog št. 000008921853, opremljen s potrdilom o izvršljivosti, kar pomeni, da je imel prvostopni organ za začetek postopka vso pravno podlago. Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na izpodbijanje izvršilnega naslova, pa drugostopni organ pojasnjuje, da to s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče (peti odstavek 157. člena ZDavP-2). Davčna izvršba se opravi skladno s 159. členom ZDavP-2, ki določa, kateri denarni prejemki so izvzeti iz davčne izvršbe, z davčno izvršbo pa je mogoče seči največ do višine dveh tretjin dolžnikovega dohodka, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 % minimalne plače po zakonu. Pritožbeni organ je preizkusil prvostopni sklep v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa tudi v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP in ugotovil, da je izpodbijana odločitev pravilna.

Tožnik v tožbi, vloženi v tem upravnem sporu izpodbija zgoraj navedeno odločitev. Iz tožbe je mogoče razbrati, da se ne strinja s tem, da mora plačati navedeni znesek, opisuje pa tudi svoje šibke premoženjske razmere in slabo zdravstveno staje. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanih aktov.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne iz v izpodbijani odločbi navedenih razlogov.

Tožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz tožbenih navedb, se tožnik ne strinja z odločbo, ki se izvršuje v obravnavanem postopku davčne izvršbe, kot je tožniku pojasnil že drugostopni organ, pa to v postopku izvršbe ni več mogoče (peti odstavek 157. člena ZDavP-2).

Če kršitelj ne plača globe v predpisanem roku in v znesku, določenem v plačilnem nalogu, in ne vloži zahteve za sodno varstvo, se pošlje plačilni nalog v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov, da globo prisilno izterja, brez predhodnega pisnega opomina (osmi odstavek 57. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1, Uradni list RS, št. 7/2003 s spremembami). Izterjavo globe in stroškov izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov na predlog prekrškovnega organa, ki je izdal odločbo o prekršku (prvi odstavek 202. člena ZP-1).

Po presoji sodišča so bila zgoraj navedena določila pri izdaji izpodbijanih upravnih aktov pravilno uporabljena. Ker tožnik tega, kar mu je bilo naloženo z zgoraj navedenim plačilnim nalogom, ni izpolnil, je Davčni urad Maribor utemeljeno izdal izpodbijani sklep (150. člen ZDavP-2 v zvezi s 146. in 156. členom ZDavP-2). Sklep o izvršbi je bil pravilno izdan na podlagi izvršilnega naslova opremljenih s klavzulo izvršljivosti, napako glede podatkov izvršilnega naslova v prvostopnem sklepu pa je sanirala drugostopna odločba.

Prvostopni sklep in drugostopna odločba sta bila torej pravilno izdana na zgoraj navedeni dejanski in materialnopravni podlagi, vse ostale tožbene navedbe, ki se nanašajo na tožnikove premoženjske razmere in zdravstveno stanje pa so v tem postopku neupoštevne.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami).