Jedro

Če stranka okoliščine, da je predlog za obnovo postopka podan v zakonitem roku, določenem v 5. točki 1. odstavka 263. člena ZUP, ni verjetno izkazala, preizkus pravočasnosti predloga ni mogoč.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/2000) ugodilo tožbi tožnice in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 21.11.2001. S to odločbo je tožena stranka odločila o pritožbi Občine G. zoper sklep Upravne enote G., Oddelka za okolje in prostor z dne 23.4.2001 o dovolitvi obnove postopka, končanega z odločbama te upravne enote (odločba z dne 14.8.1997 in dopolnilna odločba z dne 13.2.1998), s katerima je bilo na zahtevo Občine G. določeno funkcionalno zemljišče k objektu. Tožena stranka je o pritožbi odločila tako, da je navedeni sklep o dovolitvi obnove postopka odpravila in zadevo vrnila organu prve stopnje v dopolnitev postopka in ponovno odločanje. Po presoji tožene stranke je organ prve stopnje sicer pravilno ugotovil, da je podan obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00), ker tožnica ni sodelovala v postopku določitve funkcionalnega zemljišča, pa bi morala, glede na vloženo zahtevo za denacionalizacijo zemljišča parc. št. 1910/25, ki je bilo določeno kot funkcionalno zemljišče. Ni pa prvostopni organ ugotovil, ali in kdaj sta bili odločbi o določitvi funkcionalnega zemljišča vročeni tožnici. Zato ni mogoče preizkusiti, ali je predlog za obnovo postopka pravočasen.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče navaja, da je tožnica v predlogu navedla, da sta ji bili sporni odločbi vročeni dne 14.4.2000. Če to drži, kar pa v upravnih spisih ni izkazano, je predlog, ki ga je tožnica poslala upravnemu organu prve stopnje priporočeno po pošti dne 12.5.2000, pravočasen. Tožena stranka je sicer izrazila dvom glede resničnosti tožničinih navedb o datumu vročitve spornih odločb, razlogov, zaradi katerih dvomi v tožničine navedbe, pa ni navedla, s čemer je kršila določbo 254. člena ZUP.

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pravočasnost predloga za obnovo postopka dolžna izkazati stranka, v predlogu z obnovo. Tožnica je v predlogu sicer zatrjevala, da sta ji bili odločbi vročeni na ustni obravnavi v postopku denacionalizacije dne 14.4.2000, vendar te okoliščine ni izkazala. Dokazov o tem pa tudi tožena stranka ni mogla pridobiti, niti od organa prve stopnje, niti od tožničine pooblaščenke.

Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, oziroma, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnica v odgovoru na pritožbo navaja, da je že v predlogu za obnovo postopka pisno opredelila okoliščine, na podlagi katerih je vsaj verjetno izkazala, da je bil predlog za obnovo postopka vložen pravočasno. Tožnica je bila prisiljena vložiti predlog za obnovo postopka, saj ji organ prve stopnje ni vročil odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča, čeprav ga je večkrat pozvala, da to stori. Predlog je pravočasen že zato, ker tožnici odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča še do danes ni bila vročena. Zato tožnica roka sploh ni mogla zamuditi.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna pravočasnost predloga za obnovo postopka. V tem primeru, ko je predlog podan zaradi obnovitvenega razloga iz 9. točke 260. člena ZUP, je predlog pravočasen, če je vložen v roku trideset dni od dneva vročitve odločbe (5. točka 1. odstavka 263. člena ZUP). Stranka mora v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog in okoliščine, da je predlog podan v zakonitem roku (265. člen ZUP). Organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, najprej preizkusi, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen. Če stranka okoliščine, da je predlog podan v zakonitem roku, določenem v 5. točki 1. odstavka 263. člena ZUP ni verjetno izkazala, preizkus pravočasnosti ni mogoč. Tožnica je v predlogu sicer navajala, da sta ji bili odločbi iz leta 1997 in 1998 vročeni šele dne 14.4.2000, in sicer na ustni obravnavi v postopku denacionalizacije, vendar tudi po presoji pritožbenega sodišča te okoliščine ni verjetno izkazala. O tem, da bi bili odločbi tožnici vročeni na ustni obravnavi, iz zapisnika z dne 14.4.2000, ki se nahaja med podatki predloženih upravnih spisov, ni nobenega zaznamka. Zato je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.

Ker je sodišče nepravilno uporabilo določbo 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS, kar je vplivalo na odločitev, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 2. odstavka 72. člena ZUS.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.