Jedro

Ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila s plačilom sodnih taks ogrožena njena dejavnost oziroma da teh sredstev nima, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njeno zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnik) za oprostitev plačila sodne takse za tožbo oziroma za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da iz izkaza poslovnega izida (priloženega k izjavi pritožnika o premoženjskem stanju) izhaja, da je imel pritožnik v letu 2010 prihodke od dejavnosti v višini 740,00 EUR (iz naslova članarine in prispevkov članov) ter stroške v višini 734,00 EUR (porabljen material in prodano trgovsko blago), tako da je presežek prihodkov nad odhodki znašal 6,00 EUR. Iz priložene bilance stanja na dan 31. 12. 2010 pa je razvidno, da ima pritožnik sredstva v višini 599,00 EUR, in sicer kratkoročna sredstva v obliki denarnih sredstev (iz naslova društvenega sklada). Glede na navedeno je prvostopenjsko sodišče na podlagi tretjega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) presodilo, da ni izpolnjen pogoj za oprostitev plačila sodne takse, saj ob denarnih sredstvih v višini 599,00 EUR ni mogoče zaključiti, da pritožnik sredstev za plačilo sodne takse v višini 148,00 EUR nima in da jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pritožnik tudi ni obrazložil niti izkazal, da denarna sredstva nujno potrebuje za obstoj in poslovanje.

3. Pritožnik v pritožbi navaja, da v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo tožbe niso imeli prilivov na transakcijski račun in poudarja podatke iz izkaza poslovnega izida za leto 2010. Ker društvo potrebuje sredstva za delovanje in nima likvidnega premoženja, ni zmožno plačati sodne takse za tožbo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks pravilno uporabilo določbi tretjega in četrtega odstavka 11. člena ZST-1, ki določata, da sodišče pravno osebo oprosti plačila sodne takse, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti, pri odločanju o tem pa mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pritožnik ni izkazal pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, saj ni predložil dokazov, ki bi kazali na to, da bo s plačilom sodne takse v višini 148,00 EUR ogroženo njegovo delovanje oziroma, da teh sredstev nima. Iz bilance stanja na dan 31. 12. 2010 namreč jasno izhaja, da ima denarna sredstva v višini 599,00 EUR. Glede na to, da pritožnik ni pojasnil niti izkazal, za kakšne stroške in v kakšni višini potrebuje denarna sredstva za svoje delovanje, na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča ne morejo vplivati njegove pavšalne navedbe, da društvo potrebuje sredstva za delovanje, kot jih potrebuje vsakdo.

7. Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča. 8. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).