Jedro

Napačna izbira izobraževalnega programa po polnoletnosti načelno še ne povzroči ugasnitve izvršilnega naslova, v katerem je bila določena preživnina.

Če je bila upniku zaradi neuspeha v prvem letniku študija dana možnost v naslednjem šolskem letu neuspeh popraviti, mu za to šolsko leto tudi pripada preživnina. Dejstvo, da upnik niti v naslednjem šolskem letu ni opravil študijskih obveznosti, pa je povzročilo prenehanje učinkovanja izvršilnega naslova za naprej.

Upnik po ugasnitvi izvršilnega naslova ni več upravičen na njegovi podlagi terjati preživnine, kljub nadaljnjemu uspešnemu študiju.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep delno spremeni, tako da: - se ugovor zavrne v delu, v katerem se nanaša na izterjavo preživnine po 149,01 EUR mesečno za obdobje od novembra 2011 do vključno septembra 2012 (skupaj 1.639,11 EUR za šolsko leto 2011/2012) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečne preživnine do plačila in na izterjavo stroškov izvršilnega predloga v znesku 26,19 EUR, - se višina stroškov, ki jih je dolžan upnik plačati dolžniku, zniža za 50,30 EUR, - mora dolžnik v osmih dneh upniku plačati 55,08 EUR stroškov odgovora na ugovor, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev in tečejo do izpolnitve obveznosti.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem delu potrdi.

III. Dolžnik mora v osmih dneh upniku plačati 55,08 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev in tečejo do izpolnitve obveznosti.

IV. Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika z dne 15. 10. 2014 ugodilo in sklep o izvršbi z dne 1. 10. 2014 razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo, upniku naložilo, da mora dolžniku v osmih dneh plačati 184,71 EUR stroškov ugovornega postopka, ter sklenilo, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor.

2. Zoper sklep se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo sklepa tako, da se dolžnikov ugovor zavrne ter se mu naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek, dolžniku pa naj se prav tako naloži plačilo stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Strinja se z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da mu, kljub temu da se je za vpis na fakulteto odločil kot polnoleten, ni mogoče očitati prve napačne izbire šolanja in prepisa na drugo šolo in zato nezmožnost oprave vseh izpitov prvega letnika na fakulteti, in da ponovni vpis na srednjo šolo ne pomeni ugasnitve dolžnikove preživninske obveznosti. Po stališču pritožnika je vsaj šolsko leto 2011/2012 šteti kot redno šolanje, kot ponoven vpis v prvi letnik Fakultete 1, saj je takrat skušal opraviti še neopravljene izpite. Ni upravičeno razveljaviti sklepa o izvršbi za obdobje, ko je bil vpisan v prvi letnik Višja strokovna šola 1 (šolsko leto 2013/2014), saj je redno opravljal študijske obveznosti. Ponavlja trditve o neurejenih družinskih razmerah in dolžnikovem nerednem izvajanju stikov kot razlog za neuspeh pri šolanju. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik je po pooblaščencu na pritožbo odgovoril, predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo stališče, ki se mu pridružuje tudi višje sodišče, da napačna izbira izobraževalnega programa (po polnoletnosti) načelno še ne povzroči ugasnitve izvršilnega naslova, v katerem je bila določena preživnina. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo ugotovitve, da je upnik v šolskem letu 2010/2011 obiskoval prvi letnik Fakultete 1 (to obdobje ni predmet izterjave preživnine), da je opravil nekaj izpitov, ni pa izpolnil vseh obveznosti za napredovanje v naslednji letnik v šolskem letu 2011/2012. 6. Glede na prej navedeno stališče neuspeh v šolskem letu 2010/2011 in ponovni vpis v srednješolski program v šolskem letu 2011/2012 še ni povzročil ugasnitve izvršilnega naslova in prenehanja preživninske obveznosti dolžnika. Tako je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Po mnenju višjega sodišča pa je napačen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da je preživninska obveznost ugasnila zato ker upnik, ko je po njegovih trditvah v šolskem letu 2011/2012 skušal opraviti izpite za prvi letnik na Fakulteti 1, ni izkazal (niti ne zatrjeval), da bi te izpite dejansko opravil. 7. Stališče sodišča prve stopnje pomeni, da je izvršilni naslov prenehal učinkovati že z začetkom šolskega leta 2011/2012 na podlagi dejstev, ugotovljenih po stanju ob koncu šolskega leta, torej za nazaj. Takšno stališče pa je po mnenju višjega sodišča napačno in v nasprotju z najprej sprejetim, da neuspeh v prvem letniku fakultete v šolskem letu 2010/2011 in vpis v srednjo šolo v šolskem letu 2011/2012 še ne pomeni ugasnitve dolžnikove preživninske obveznosti. Če je bila upniku zaradi neuspeha v prvem letniku študija dana možnost v naslednjem šolskem letu neuspeh popraviti, mu za to šolsko leto tudi pripada preživnina.

8. Da upnik v šolskem letu 2011/2012 sploh ne bi imel namena nadaljnjega izobraževanja, dolžnik v tem postopku ni izkazal, medtem ko je upnik s potrdilom Fakultete 1 z dne 4. 11. 2014, priloženem odgovoru na ugovor (priloga A7), izkazal, da je v študijskem letu 2011/2012 pavziral prvi letnik rednega študija na tej fakulteti in da je tudi poskusil opraviti nekaj izpitov oziroma se je k opravi priglasil, vendar pri tem ni bil uspešen ali pa se je odjavil. Ugotoviti je mogoče njegovo ponovno neuspešnost, vendar pa ne neaktivnosti do te mere, da bi bil utemeljen zaključek, da se je v šolskem letu 2011/2012 v srednješolski program vpisal zgolj z namenom ohranitve oziroma pridobitve statusa, ki bi opravičeval iz njega izhajajoče pravice.

9. Dejstvo, da upnik niti v šolskem letu 2011/2012 ni opravil študijskih obveznosti, pa je povzročilo prenehanje učinkovanja izvršilnega naslova za naprej. Prenehanja učinkovanja izvršilnega naslova zaradi neuspeha v že drugem študijskem oziroma šolskem letu, ni mogel preprečiti vpis v tretji letnik Šolskega centra 2 v šolskem letu 2012/2013. Upnik ni v svojih vlogah navedel nobenega konkretnega opravičljivega razloga za študijski neuspeh po prvem še v drugem študijskem letu. V odgovoru na ugovor je sicer kot razlog navedel neurejene družinske razmere, vendar pa se višje sodišče v tem delu pridružuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so trditve preveč pavšalne, še posebej glede na njegovo polnoletnost in glede na dane mu možnosti opraviti študijske obveznosti za prvi letnik fakultete v dveh letih. Zato je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zavrnilo dokaz z zaslišanjem strank, saj je le-ta namenjen dokazovanju že zatrjevanih dejstev, ne pa šele njihovemu ugotavljanju. Iz navedenega razloga po mnenju višjega sodišča tudi ni kršeno načelo kontradiktornosti, ki je bilo sicer zagotovljeno z izmenjavo pisnih vlog strank in listinskih dokazov, na podlagi katerih je imelo sodišče zadostno podlago za odločitev.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da upnik po ugasnitvi izvršilnega naslova ni več upravičen na njegovi podlagi terjati preživnine, kljub uspešnemu študiju v študijskem letu 2013/2014 in dalje. Ker je izvršilni naslov, na podlagi katerega je upnik predlagal izvršbo, ugasnil že z zaključkom študijskega leta 2011/2012, z rednim izpolnjevanjem študijskih obveznosti v študijskem letu 2013/2014 izvršilni naslov ne „oživi“, to dejstvo je lahko le podlaga za vložitev nove tožbe za uveljavitev preživnine, do česar se je tudi že opredelilo Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 371/2000 z dne 13. 12. 2000, na katerega se sklicuje tudi sodišče prve stopnje.

11. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi delno ugodilo in sklep spremenilo tako, da je zavrnilo ugovor, kolikor se nanaša na izterjavo preživnine po 149,01 EUR mesečno za obdobje od novembra 2011 do vključno septembra 2012 z zakonskimi zamudnimi obrestmi (zahtevek za študijsko leto 2011/2012). Upnik je tako v tem postopku uspel s 27,23 % svojega izvršilnega zahtevka. Delna zavrnitev ugovora vpliva na odločitev o stroških predloga za izvršbo, tako da sklep o izvršbi ostane v veljavi glede sorazmernega dela stroškov predloga (27,23 % od 96,18 EUR, kolikor je bilo odmerjenih stroškov v sklepu o izvršbi).

12. Spremeniti je bilo treba tudi odločitev o stroških ugovornega postopka, tako da se upnikova obveznost dolžniku povrniti stroške ugovora zniža glede na uspeh strank za 50,30 EUR (27,23 % od odmerjenih 184,71 EUR), dolžnik pa mora glede na upnikov delni uspeh oziroma svoj delni neuspeh povrniti sorazmerni del stroškov odgovora na ugovor. Upnikov predlog je usklajen s Tarifo Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju Tarifa). Predlagal je povrnitev 145,80 EUR stroškov odgovora (tarifna številka 3468 Tarife), povečano za 20,00 EUR za materialne stroške (tarifna številka 6002 Tarife) in za 22 % davka na dodano vrednost (tarifna številka 6007 Tarife), skupaj je to 202,28 EUR. Glede na odstotek uspeha je upnik upravičen do povrnitve 55,08 EUR stroškov za odgovor na ugovor.

13. Višje sodišče je ob delni ugoditvi pritožbi izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v preostalem delu pa je pritožba neutemeljena in jo je višje sodišče, ki v tem delu ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zavrnilo in sklep v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Upnik je s pritožbo delno uspel, zaradi česar mu je dolžnik dolžan povrniti sorazmerni del pritožbenih stroškov (drugi odstavek 165. člena in drugi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Stroški so priglašeni pravilno, v enaki višini, kot so bili priglašeni tudi za odgovor na ugovor. Dolžnik pa sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni prispeval k odločitvi, zaradi česar tak odgovor višje sodišče ocenjuje kot nepotreben, posledično pa so nepotrebni tudi stroški, ki so v zvezi z njim nastali.