Jedro

Res je, da mora predlagatelj takrat, ko zahteva, da mu družba da ustrezne informacije, drugače kot sicer v nepravdnem postopku, v predlogu določiti tudi zadeve, o katerih želi informacije, in označiti način izpolnitve. Res je tudi, da predlagatelj v predlogu, ki je predmet tega postopka, ni opredelil posameznih pogodb. Vendar pa njegov predlog (in posledično izpodbijani sklep) zaradi tega še ni nedoločen in neizvršljiv. Predlagatelj je namreč v svojem predlogu ustrezno konkretiziral vrsto zadev, na katere se nanaša njegova zahteva, kot tudi označil način izpolnitve. Iz predloga je razvidno, da želi informacije (le) o pogodbenih razmerjih nasprotne udeleženke, opredelil pa je tudi časovno obdobje njihovega nastanka.

Upoštevajoč, da lahko družbenik zahteva pojasnila v zvezi s posameznimi poslovnimi odločitvami, je sodišče prve stopnje ocenilo kot razumno, da družbenik zahteva pojasnila tudi v zvezi s tem, zakaj se je družba odločila, da pogodbo o upravljanju in vzdrževanju M. sklene ravno s tisto družbo, katere direktor in večinski družbenik je njen direktor. Vprašanje ustreznosti pridobivanja konkurenčnih ponudb za sklenitev določene pogodbe (in s tem povezane okoliščine sestankov, ki zanimajo predlagatelja), je gotovo takšno vprašanje, ki zadeva poslovanje družbe in s tem t. im. zadeva družbe, ki je lahko predmet informacijske zahteve v sodnem postopku.

Čeprav je zakoniti zastopnik nasprotne udeleženke na zaslišanju že navedel nekatere osebe, s katerimi je opravil sestanke, s tem informacijske zahteve, ki je predmet tega postopka, še ni izpolnil. Nasprotna udeleženka mora namreč predlagatelju priskrbeti podatke ne samo o tem, s kom so bili opravljeni sestanki, temveč tudi o tem kdaj in kje so bili opravljeni, in sicer tako, da vse te podatke med seboj poveže.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep (I. in III. točka izreka).

II. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje in pritožba

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotni udeleženki naložilo, da mora predlagatelju v petih dneh posredovati sledeče informacije, oziroma mu omogočiti fotokopiranje sledeče dokumentacije (I. točka izreka): - vse sklenjene pogodbe v obdobju od 1. 1. 2005 do 1. 8. 2010, ki jih ima ali jih lahko pridobi direktor nasprotne udeleženke, pa jih še ni posredoval predlagatelju, pri čemer mora o morebitni nezmožnosti pridobitve določene pogodbe podati izčrpno in celostno pojasnilo, vključujoč informacije, ali ni na kakšnem nosilcu podatkov kopij dokumentov; - poročilo o kraju, času (kateri mesec v letu 2015) komuniciranja ter udeleženih osebah sestankov v zvezi s pridobivanjem ponudb za vzdrževanje in upravljanje M. in priloge, ki so omenjene v ponudbi družbe S. d. o. o. o upravljanju in vzdrževanju M.; - pogodbo z Evropsko komisijo za projekt R., v zvezi s katerim je družba B. d. o. o. izstavila garancijo (sporazum št. 9/10, IEE/11/957/SI2.616381) na prvi poziv za zavarovanje obveznosti družbe H. d.o.o., razen v delu, ki se ne nanaša na družbo H. V ostalem delu je sodišče predlagateljev predlog zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo o stroških postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sklep je nasprotna udeleženka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlagateljev predlog zavrne.

3. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki je v odgovoru predlagal njeno zavrnitev in priglasil stroške pritožbenega postopka.

Utemeljenost pritožbe

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet tega postopka je (družbenikova) pravica do informiranosti, ki je sestavni del članskega razmerja med družbo in njenim družbenikom. Pravna ureditev družbe z omejeno odgovornostjo družbeniku zagotavlja možnost, da je seznanjen z vsemi vprašanji, ki zadevajo poslovanje družbe, posebej pa mu je zagotovljena tudi možnost, da vpogleda v poslovne knjige in drugo dokumentacijo družbe.1 Tisti družbenik, ki meni, da mu je onemogočeno ali omejeno uveljavljanje pravice do informiranosti, pa lahko zahteva, da o zadevi odloči sodišče.2

6. In tako tudi v tej zadevi predlagatelj, kot družbenik nasprotne udeleženke, od sodišča zahteva, da s sodno odločbo dovoli, da se mu dajo zahtevane informacije in da se mu dovoli vpogled v zahtevano dokumentacijo.

7. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku predlagateljevemu predlogu za posredovanje informacij in fotokopiranje dokumentacije nasprotne udeleženke delno ugodilo, in sicer v vsebini, razvidni iz 1. točke te obrazložitve, ki je tudi predmet tega pritožbenega preizkusa.

1. Vpogled v pogodbe

8. Prvostopenjsko sodišče je nasprotni udeleženki (kot prvo) naložilo, da predlagatelju omogoči vpogled3 v vse pogodbe, sklenjene v času od 1. 1. 2005 do 1. 8. 2010, ki jih ima ali ki jih lahko pridobi direktor nasprotne udeleženke, pa jih še ni posredoval predlagatelju, in da o morebitni nezmožnosti pridobitve določene pogodbe predlagatelju poda (izčrpno in celostno) pojasnilo.4

9. Pritožnica meni, da je ta del zahteve (posledično pa tudi izpodbijani sklep, v katerem je povzeta) nedoločen in neizvršljiv, ker naj ne bi bilo niti okvirno določeno, na katere pogodbe, oziroma na pogodbe v zvezi s katerimi razmerji, se zahteva nanaša. A neutemeljeno. Res je, da mora predlagatelj takrat, ko zahteva, da mu družba da ustrezne informacije, drugače kot sicer v nepravdnem postopku, v predlogu določiti tudi zadeve, o katerih želi informacije, in označiti način izpolnitve.5 Res je tudi, da predlagatelj v predlogu, ki je predmet tega postopka, ni opredelil posameznih pogodb. Vendar pa njegov predlog (in posledično izpodbijani sklep) zaradi tega še ni nedoločen in neizvršljiv.

10. Predlagatelj je namreč v svojem predlogu ustrezno konkretiziral vrsto zadev, na katere se nanaša njegova zahteva, kot tudi označil način izpolnitve. Iz predloga je razvidno, da želi informacije (le) o pogodbenih razmerjih nasprotne udeleženke, opredelil pa je tudi časovno obdobje njihovega nastanka, saj zahteva vpogled le v pogodbe, sklenjene v petletnem obdobju od 1. 1. 2005 do 1. 8. 2010. To pa omogoča tako njihovo identifikacijo, kot tudi ločevanje od morebitne druge (knjigovodske in poslovne) dokumentacije družbe. Kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa (in predlagateljevega predloga) predlagatelj od nasprotne udeleženke zahteva, da mu omogoči kopiranje tistih pogodb, ki jih ima, oziroma ki si jih lahko priskrbi, glede pogodb, ki si jih nasprotna udeleženka ne more priskrbeti, pa zahteva pojasnilo o nemožnosti pridobitve. S tem je označen tudi način izpolnitve. Očitek pritožnice, da iz predloga in izreka izpodbijanega sklepa ni jasna vsebina njene obveznosti, niti to, na kakšen način jo bo lahko izpolnila, se tako pokaže kot neutemeljen, prvostopenjsko sodišče pa s tem, ko je odločalo o takšnem predlogu, tudi ni storilo nobene procesne kršitve.

11. Kar se tiče pritožničinega očitka, da bi predlagatelj lahko (že v zahtevi) zahteval izročitev konkretnih pogodb,6 na katere se je skliceval na zadnjem naroku v postopku na prvi stopnji, sicer drži, da naj bi bila informacijska zahteva čim bolj določna. A to ni nujno. Je pa res, da mora predlagatelj, ki je na nasprotno udeleženko (tako kot v tem primeru) naslovil bolj splošno zahtevo (in kasneje predlog), sam računati na to, da bo tudi informacija, ki jo bo dobil, temu primerno manj določna in bolj splošna ter da bo zato morda treba oblikovati novo in konkretnejšo informacijsko zahtevo.7

12. Pritožnica ne more uspeti niti s sklicevanjem na to, da v njenem arhivu ni zahtevanih listin. Družba, ki jo veže načelo vestnega in zanesljivega poročanja,8 lahko zavrne informacijsko zahtevo le, če zahtevane informacije oziroma dokumentacije nima in si je tudi ne more priskrbeti. Tega, da si pogodb, ki jih v njenem arhivu ni, pritožnica ne bi mogla priskrbeti, pa ta ne trdi. Zato za zavrnitev zahteve iz tega razloga ni bilo nobene pravne podlage. Pritožnica predlagatelju očita tudi, da naj bi ta postopek zlorabljal za namen drugega pravdnega postopka, a ker tega očitka z ničemer ne pojasni, njegova vsebinska obravnava v pritožbenem postopku ni bila mogoča. 2. Poročanje o sestankih in vpogled v priloge

13. Prvostopenjsko sodišče je nasprotni udeleženki (kot drugo) naložilo tudi, da predlagatelju poroča o sestankih v zvezi s pridobivanjem ponudb za vzdrževanje in upravljanje M. (konkretno o kraju, mesecu in udeležencih) in mu omogoči vpogled v priloge, omenjene v ponudbi družbe S. d. o. o..9

14. V tem delu pritožnica meni, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj bi bile informacije o sestankih, kakršne zahteva predlagatelj, pomembne za družbenike. Vendar neutemeljeno. Iz konteksta obrazložitve prvostopenjskega sklepa je razvidno, da se je prvostopenjsko sodišče ukvarjalo tudi s tem vprašanjem. Upoštevajoč, da lahko družbenik zahteva pojasnila v zvezi s posameznimi poslovnimi odločitvami, je sodišče prve stopnje ocenilo kot razumno, da družbenik zahteva pojasnila tudi v zvezi s tem, zakaj se je družba odločila, da pogodbo o upravljanju in vzdrževanju M. sklene ravno s tisto družbo, katere direktor in večinski družbenik je njen direktor.10 Pri tem pa je vzelo v obzir tudi predlagateljeve navedbe, da bi pri pridobivanju konkurenčnih ponudb lahko šlo le za formalnost.11 Procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, od tu ZPP, torej ni podana. Vprašanje ustreznosti pridobivanja konkurenčnih ponudb za sklenitev določene pogodbe (in s tem povezane okoliščine sestankov, ki zanimajo predlagatelja), je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča gotovo takšno vprašanje, ki zadeva poslovanje družbe in s tem t. im. zadeva družbe, ki je lahko predmet informacijske zahteve v sodnem postopku po 513. členu ZGD-1.12

15. To je nenazadnje v postopku na prvi stopnji navajal tudi predlagatelj sam, saj je že v predlogu pojasnjeval,13 da poteka pravdni postopek, v katerem predlagatelj skupaj s še dvema družbenikoma toži štiri družbenike nasprotne udeleženke zaradi plačila odškodnine in zaradi izključitve teh družbenikov iz družbe, tudi zato, ker naj bi direktor nasprotne udeleženke pridobival čim višje ponudbe, ki bi upravičile ohranjanje pogodbe z njegovo družbo H. d. o. o. Obširno je pojasnil tudi,14 zakaj meni, da so tudi informacije glede pridobivanja ponudb nujne za oceno ustreznosti postopka pridobivanja ponudb in za oceno ustreznosti obstoječih ponudb, pa tudi zaradi preverjanja potrebnih stroškov ter za oceno vrednosti poslovnega deleža v primeru morebitne prodaje. Tako da ne drži pritožbeni očitek, da naj predlagatelj ne bi pojasnil, zakaj ga kot družbenika zanimajo te informacije.

16. Pritožnica ne more uspeti niti s sklicevanjem na to, da je zakoniti zastopnik nasprotne udeleženke na zaslišanju že navedel vse, česar se je spomnil, saj si je, kot že rečeno, družba zahtevane informacije, če z njimi ne razpolaga, dolžna priskrbeti. Tega, da si podatkov o sestankih nasprotna udeleženka ne bi mogla priskrbeti na drug način, kot po spominu svojega zakonitega zastopnika, pa pritožnica ne trdi. Z izpodbijanim sklepom se torej nasprotne udeleženke nikakor ne sili k izmišljevanju okoliščin sestankov, kot meni pritožnica, pač pa se ji, skladno z načelom vestnega in zanesljivega poročanja, nalaga obveznost, da si zahtevane podatke priskrbi. Čeprav je zakoniti zastopnik nasprotne udeleženke na zaslišanju že navedel nekatere osebe, s katerimi je opravil sestanke, s tem informacijske zahteve, ki je predmet tega postopka, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, še ni izpolnil. Nasprotna udeleženka mora namreč predlagatelju priskrbeti podatke ne samo o tem, s kom so bili opravljeni sestanki, temveč tudi o tem kdaj in kje so bili opravljeni, in sicer tako da vse te podatke med seboj poveže. Tega pa nasprotna udeleženka (še) ni storila.

3. Vpogled v pogodbo za projekt R. 17. Sodišče prve stopnje je nasprotni udeleženki (kot tretje) naložilo tudi, da predlagatelju omogoči vpogled v pogodbo z Evropsko komisijo za projekt R., razen v delu, ki se ne nanaša na družbo H. d. o. o..15

18. Izrek izpodbijanega sklepa v tem delu ni ne nerazumljiv, ne protisloven, pač pa iz njega povsem jasno izhaja, da nasprotni udeleženki ni treba predložiti tistih delov pogodbe, ki se ne nanašajo na družbo H. d. o. o.. Kar je razumljivo tudi upoštevajoč (v pritožbenem postopku nesporno) ugotovitev izpodbijanega sklepa, da se ta pogodba nanaša tudi na druge osebe, ne le na družbo H. d. o. o..16 Očitana procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato (tudi v tem delu) ni podana.

19. Čeprav nasprotna udeleženka ni stranka te pogodbe, se pogodba z Evropsko komisijo za projekt R. nedvomno nanaša (tudi) na njen premoženjsko pravni položaj in s tem na njene zadeve. Iz dejanske podlage prvostopenjskega sklepa, ki je pritožba ne izpodbija, namreč izhaja, da je ena od (več) strank te pogodbe, družba H. d. o. o., svoje pogodbene obveznosti zavarovala z garancijo na prvi poziv, ki jo je izdala prav nasprotna udeleženka. Zato ima sodišče prve stopnje prav, ko pravi, da so podatki o Pogodbi, sklenjeni z Evropsko komisijo, (za družbenika, op. pritožbenega sodišča) pomembna informacija.

20. Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na to, da nasprotna udeleženka pogodbe ne more predložiti, ker je nima. Kot je bilo že pojasnjeno, lahko družba zavrne informacijsko zahtevo le, če si zahtevane informacije oziroma dokumentacije ne more priskrbeti. Tega, da si te pogodbe, na katero se nanaša tudi njena garancija, nasprotna udeleženka ne bi mogla priskrbeti, pritožnica sploh ne trdi. Že zato s svojim pritožbenim očitkom ne more uspeti. Pritožbeni očitek, da naj bi nasprotna udeleženka del pogodbe, ki se nanaša na garancijo družbe, že predložila, pa je ostal premalo obrazložen, da bi omogočal pritožbeni preizkus. Pritožnica namreč sploh ne pojasni, katero listino ima pri tem v mislih in kdaj naj bi bila predložena predlagatelju.17 Sklepno

21. Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča, po kateri mora nasprotna udeleženka predlagatelju posredovati dokumentacijo in informacije, naštete v I. točki izreka, in mu povrniti stroške postopka iz III. točke izreka prvostopenjskega sklepa, je pravilna in zakonita.

22. Ker pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in III. točki potrdilo, tako kot mu to nalaga določba 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Pritožbeni stroški

23. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v pritožbenem postopku.

24. Po splošnem pravilu iz prvega odstavka 35. člena ZNP, v nepravdnem postopku vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Ker je bilo treba v pritožbenem postopku odločiti o stroških nasprotne udeleženke, za katero posebno pravilo iz tretjega odstavka 52. člena ZGD-1 ne določa posebne ureditve, je drugostopenjsko sodišče odločilo, da nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške postopka. Predlagatelj pa priglašenih stroškov fotokopiranja in poštnine 20 EUR, ki naj bi mu nastali v zvezi z odgovorom na pritožbo, ni niti konkretiziral niti z ničemer dokazal. Zato mu jih pritožbeno sodišče ni priznalo (tretji odstavek 52. člena ZGD - 1 v povezavi z drugim odstavkom 163. člena in 2. členom ZPP ter 37. členom ZNP).

1 Primerjaj določbo prvega odstavka 512. člena Zakona o gospodarskih družbah, od tu ZGD-1. 2 513. člen ZGD-1. 3 Fotokopiranje dokumentacije na predlagateljeve stroške. 4 I.1. točka izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. 5 Tako Podgorelec, v: Informacijske pravice družbenikov, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 82, pa tudi Plavšak, v: Veliki komentar ZGD-1, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2014, stran 276. 6 V tem postopku se ni odločalo o zahtevi za predložitev listin iz 7. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, temveč o predlagateljevi splošnejši zahtevi za predložitev sklenjenih pogodb iz določenega časovnega obdobja. Zato pritožnica ne more uspeti z zavzemanjem za zavrženje predloga iz razloga, ker predlagatelj zahteve za predložitev listin iz 7. točke sploh še ni uveljavljal znotraj družbe. 7 Na to opozarja tudi Podgorelec, Ibid., stran 37. 8 V okvir katerega spadata tudi obveznost posredovanja celovite informacije in obveznost priskrbeti si zahtevano informacijo. Tako Podgorelec, Ibid., stran 40. 9 I.2. točka izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. 10 Predvsem v 21. obrazložitve izpodbijanega sklepa. 11 Glej zadnji del 23. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. 12 V smislu določbe prvega odstavka 512. člena ZGD-1. 13 Predvsem v zadnjem delu na 8. strani predloga. 14 Predvsem v prvem odstavku na 9. strani predloga. 15 I.3. točka izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. 16 Glej 25. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. Tudi zakoniti zastopnik nasprotne udeleženke je povedal, da je bila pogodba sklenjena z več, misli da dvanajstimi, partnerji (primerjaj zapisnik o njegovem zaslišanju na listovni številki 101 sodnega spisa). 17 Končno to niti ne drži. Kot izhaja iz 10. točke dopisa na prilogi B17 in iz listine na prilogi A20 je nasprotna udeleženka predlagatelju posredovala le finančno garancijo in račun. Pa tudi zakoniti zastopnik nasprotne udeleženke je povedal, da je predlagatelju predložil (le) finančni del (t.j. aneks, v katerem je opredeljeno vse, kar se tiče obveznosti zavarovanja) in finančno garancijo (primerjaj zapisnik o njegovem zaslišanju na listovni številki 101 sodnega spisa).