Jedro

Nesporno je, da predlagateljica v utemeljitev pogoja, ki ga določa peti odstavek v zvezi s prvo alinejo 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1, predlogu v tej zadevi ni priložila kopije zemljiškoknjižnih listin, je pa priložila dve overjeni izjavi sosedov. Navedba pravnega naslova za posest v izjavi ni nujno potrebna. Izjava je ustrezna, če vsebuje navedbo konkretnih dejanskih okoliščin glede izvajanja posesti, ki verjetno izkazujejo, da tisti, ki daje izjavo, zaznava predlagatelja, da ta nepremičnino uporablja kot da je njegova in ga šteje za njenega lastnika. Konkretni izjavi, ki ju je priložila predlagateljica, vsebinsko temu nista zadostili.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep sodniške pomočnice z dne 7.11.2011. Presodilo je, da predlagateljica ni izkazala materialnopravnih pogojev za začetek vzpostavitve zemljiškoknjižnih listin in posledično tudi ne pogojev za predlagano vknjižbo lastninske pravice. Pri tem je ugotovilo, da je predlagateljica v predlogu opisno opredelila listine, katerih vzpostavitev predlaga, da je navedla, da so izgubljene (sicer pavšalno in po oceni sodišča nezadostno za izkaz verjetnosti tega dejstva), da je zato v utemeljitev začetka postopka za vzpostavitev listin predložila overjeni izjavi sosedov, ki pa ne vsebujeta navedbe pravnega naslova zatrjevane posesti predlagateljice in zato nista utrezni izjavi o lastniški posesti, kot zahteva peti odstavek 234. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).

Predlagateljica v pritožbi zoper ta sklep navaja, da je v predlogu navedla vse listine, ki so izgubljene in priložila dve notarsko overjeni izjavi lastnikov sosednjih nepremičnin, ki izjavljata, da ima predlagateljica nepremičnino v posesti. S tem, ko ni predložila kopij listin, se šteje, da so le-te izgubljene oziroma uničene. Če so izgubljene, kako naj dokaže, da so izgubljene. Sicer pa zakon zahteva ali kopijo listin ali ustrezne izjave. Taki dve izjavi pa je predložila, pri čemer ne drži, da bi morali imeti tudi navedbo pravnega naslova za izvrševanje posesti. To je v neskladju z opredelitvijo pojma lastniške posesti, namenom 234. člena ZZK-1 in z življenjsko stavrnostjo. Pritožba se sklicuje na določbo 27. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki lastniškega posestnika opredeljuje kot nekoga, ki ima stvar v posesti, kot da je njegova. Na podlagi katerega pravnega posla je nekdo pridobil lastninsko pravico, ni stvar vedenja lastnikov sosednjih nepremičnin. Pritožnica sprašuje, koliko ljudi zares ve, na kakšen način so njihovi sosedje pridobili svojo nepremičnino oz. lastnisnko pravico. Sosedje večinoma vedo le, ali se posestnik sosednje nepremičnine obnaša kot da je ta njegova ali ne. To je tudi dikcija lastniške posesti in zato je edina izjava, ki jo lahko sosedje podajo, le tista, ki se nanaša na ravnanje posestnika oziroma na obstoj posesti nepremičnine. Navaja še, da je namen 234. člena ZZK-1 izkazati verjetnost in ne gotovost. V pravočasni dopolnitvi pritožbe je pritožnica še navedla, dada v podkrepitev svojih navedb, da je lastnica, prilaga fotokopijo odmerne odločbe, iz katere je razvidno, da plačuje davek oz. tako imenovano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Lastninsko pravico je pridobila leta 1991, še pred uveljavitvijo zakonodaje, ki pravi, da se lastninska pravica pridobi z vpisom v zemljiško knjigo.

Pritožba ni utemeljena iz spodaj navedenih razlogov.

Predlagateljiica je v tej zadevi predlagala vzpostavitev zemljiškoknjižnih listin in vpis lastninske pravice na njeno ime. Postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine se glede na določbo prvega odstavka 234. člena ZZK-1 začne (1.) če predlagatelj postopka verjetno izkaže: - da je bilo v njegovo korist oziroma korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in - da se je ta listina uničila oz. izgubila ter (2.) če so izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo ter pravice v korist predlagatelja postopka. Isti člen v petem odstavku predvideva, da se šteje, da je pogoj iz prve alineje prej povzete določbe prvega odstavka verjetno izkazan, če predlagatelj postopka priloži kopijo listine, katere vzpostavitev se zahteva ali če verjetno izkaže, da ima nepremičnino v lastniški posesti, s tem, da predloži overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin, ki potrjujejo to dejstvo.

Nesporno je, da je predlagateljica v utemeljitev pogoja, ki ga določa peti odstavek v zvezi s prvo alinejo 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1, predlogu v tej zadevi ni priložila kopije zemljiškoknjižnih listin, je pa priložila dve overjeni izjavi sosedov. Da slednji ne vsebujeta navedbe pravnega naslova, na podlagi katerega predlagateljica izvaja posest na nepremičnini, pri kateri predlaga vpis, za pritožbo tudi ni sporno. Pritožbeno sodišče pa se strinja, da ta okoliščina še ne zadošča za zaključek, da predlagateljica ni verjetno izkazala, da nepremičnine nima v lastniški posesti. Navedba pravnega naslova za posest v izjavi ni nujno potrebna, take (stroge) zahteve zakon ne predvideva in njegovih določb na ta način po oceni pritožbenega sodišča tudi ni mogoče razlagati. Pritrditi velja pritožnici, da je že življenjsko gledano nerealno pričakovati, da bi bili sosedje redno seznanjeni s pravno podlago, na podlagi katere predlagatelji izvajajo posest na nepremičnini. Izjava je ustrezna, če vsebuje navedbo konkretnih dejanskih okoliščin glede izvajanja posesti, ki verjetno izkazujejo, da tisti, ki daje izjavo, zaznava predlagatelja, da ta nepremičnino uporablja kot da je njegova in ga šteje za njenega lastnika (primerjaj tudi v pritožbi izpostavljeni 27. člen SPZ). Okoliščin seveda ni mogoče vnaprej enoznačno opredeliti, že v odvisnosti od vrste nepremičnine in vsebine konkretnega izvajanja posesti lahko varirajo od primera do primera. Pritožbeno sodšče pa ugotavlja, da konkretni izjavi, ki ju je priložila predlagateljica, vsebinsko temu nista zadostili. Kot je v njiju navedeno (in kot pritožba sama povzema), podpisnika izjav izjavljata zgolj, da je predlagateljica posestnica garaže z identif. oznako nepremičnine, pri kateri predlaga vpis. Taka vsebina, ki je zreducirana na uporabo splošnega pojma posesti (ki je sicer kot zakonski pojem iz 24. člena SPZ opredeljena z neposredno dejansko oblastjo nad stvarjo) pa ne omogoča sklepanja v smeri, da gre za verjetno izkazano lastniško posest nad zatrjevano nepremičnino. Tako se izkaže, da ni podan eden od kumulativno potrebnih pogojev za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižnih listin. Na tako presojo ne morejo vplivati nove in neupoštevne (tudi sicer pravno nepomembne) navedbe v dopolnitvi pritožbe in tej priložena listina. Iz teh razlogov pritožnica zavrnilne odločitve o ugovoru ne more omajati ne glede na sicer utemeljeno grajo stališča sodišča prve stopnje glede kvalitete predpisanih izjav iz petega odstavka 234. člena ZZK-1. Ostale pritožbene navedbe ob tem niso več odločilne za presojo (pri čemer so navedbe v dopolnitvi pritožbe tudi nedopustna novota) in nanje ni potrebno odgovarjati.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).