Jedro

Ker je bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da mati obeh tožnic ob podržavljenju ni bila jugoslovanska državljanka, te ugotovitve ni mogoče izpodbijati v postopku, v katerem se je ugotavljalo njuno državljanstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 30.5.2003, s katero je bila potrjena odločitev Upravne enote M., Oddelka za upravne notranje zadeve z dne 5.12.2002. Z njo je prvostopni organ ugotovil, da tožnici nista državljanki Republike Slovenije in da se po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu RS, nista šteli za jugoslovanski državljanki. Obe sta kot zakonska otroka ob rojstvu pridobili avstrijsko državljanstvo po očetu. Njuna mati J.J.R.T., roj. N., roj. 15.8.1911 v M., je dne 30.4.1938 sklenila zakonsko zvezo z M.A.A.T., roj. 17.1.1904 v B., Avstrija, s prebivališčem v Avstriji. Ob poroki je bil domovinsko pristojen v B. in avstrijski državljan. Zaradi poroke s tujim državljanom pa je mati obeh tožnic izgubila državljanstvo Kraljevine Jugoslavije in pridobila avstrijsko državljanstvo.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke in odločilnim razlogom, na podlagi katerih je bila zavrnjena zahteva obeh tožnic za priznanje jugoslovanskega državljanstva. Pojasnjuje predpise, na podlagi katerih je mati obeh tožnic s poroko z avstrijskim državljanom izgubila jugoslovansko državljanstvo. Tožnici na dan 6.4.1941 nista imeli izkazane domovinske pravice v eni izmed bivših jugoslovanskih občin in zato tudi nista mogli pridobiti državljanstva FLRJ.

Tožnici v pritožbi zatrjujeta, da je imela njuna mati J.T., roj. N. še v avgustu leta 1945 državljanstvo Kraljevine Jugoslavije. To pomeni, da si je pridržala jugoslovansko državljanstvo. Sodišče napačno razlaga predpise, saj ni nikjer izkazano, da bi bila mati tožnic avstrijska državljanka. Sodba je v nasprotju z načeli pravne države, saj je vsako razlikovanje glede na narodnost in državljanstvo diskriminatorno. Predlaga ugoditev pritožbi.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita. Pravilnih razlogov, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v obrazložitvi, pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju, ne navaja ponovno.

Tožnici v pritožbi ne uveljavljata nobenega pritožbenega razloga iz 72.člena Zakona o upravnem sporu(ZUS). Smiselno je mogoče iz pritožbe povzeti, da izpodbijata sodbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Po določbah 5.odstavka 72.člena ZUS je mogoče uveljavljati pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja samo tedaj, kadar sodba temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku. V obravnavanem primeru pa izpodbijana sodba temelji na dejanski podlagi, ki je bila ugotovljena v upravnem postopku, zato pritožbeno sodišče ni imelo podlage za presojo pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja v izpodbijani sodbi.

Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbena trditev, da je bila mati tožnic jugoslovanska državljanka, pa ne drži, saj je pritožbeno sodišče iz uradnih podatkov ugotovilo, da je bilo z odločbo Upravne enote M., Oddelka za upravne notranje zadeve z dne 3.1.2000, zoper katero ni bila vložena pritožba in je postala pravnomočna, ugotovljeno, da mati obeh tožnic J.J.R.T., roj. N., roj. 15.8.1911 v M., od 28.8.1945 ni štela za jugoslovansko državljanko. Zato je v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno materialno pravo, saj ni nobene zakonite podlage, na podlagi katere bi tožnici lahko pridobili jugoslovansko državljanstvo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ki pri preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni našlo nobenih uradno upoštevnih kršitev postopka, zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 73.člena ZUS.