Jedro

Tožnik izpodbija veljavnost umika tožbe tudi s trditvijo, da v času podpisa umika ni bil poslovno in s tem pravdno sposoben (79. člen ZPP). Poslovna sposobnost polnoletne osebe se predpostavlja, delno ali popolno poslovno nesposobnost, ki ima za posledico pravdno nesposobnost, pa je treba dokazati. Tega tožnik ni storil. Zato ne more uspešno zatrjevati neveljavnosti umika tožbe zaradi pravdne nesposobnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe ustavilo pravdni postopek.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep prve stopnje. Oba sklepa temeljita na ugotovitvi, da je tožnik podpisal že spisano besedilo o umiku tožbe. Ni dokazal svoje trditve, da tedaj ni bil opravilno sposoben. Ni bil pripravljen založiti za stroške izvedenca in je odklonil ta dokaz.

Proti temu sklepu vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v bolnici podpisal prazen list papirja. Vprašljivo je, ali je bil zaradi bolezni sploh sposoben dojeti pomen svojega podpisa. Z umikom tožbe si je napravil škodo. Toženci ga nimajo za normalnega. Izvedeniškega mnenja se boji, saj bi lahko prišlo do tega, da ne bi več sam skrbel zase in za svoje premoženje. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi oba sklepa in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Revizija je bila vročena toženim strankam, ki nanjo niso odgovorile, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku).

Revizijsko sodišče je na podlagi 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90) - v nadaljnjem ZPP.

Revizija ni utemeljena.

Okoliščine, v katerih je tožnik podpisal umik tožbe, so bile v ponovljenem postopku na prvi stopnji natančno ugotovljene prav glede na tožnikov pritožbeni ugovor, da je podpisal prazen list papirja. Na podlagi izpovedb tožencev F.P. in I.K. ter tožnika samega je bilo ugotovljeno, da je tožnik podpisal že spisano izjavo o umiku tožbe. Toženka F.P. je pojasnila tudi, zakaj se je tožnik tako odločil. Vprašanja, kaj je tožnik podpisal in zakaj se je tako odločil, se nanašajo na dejanske okoliščine. Odgovore na ta vprašanja je sodišče dobilo na podlagi izvedenih dokazov. Takšnih ugotovitev z revizijo ni mogoče izpodbijati (3. odstavek 385. člena ZPP). Zato revizijsko sodišče ne more upoštevati revizijskih navedb, s katerimi tožeča stranka drugače prikazuje dejansko stanje v zvezi s podpisom umika tožbe.

Tožnik izpodbija veljavnost umika tožbe tudi s trditvijo, da v času podpisa umika ni bil poslovno in s tem pravdno sposoben (79. člen ZPP). Poslovna sposobnost polnoletne osebe se predpostavlja, delno ali popolno poslovno nesposobnost, ki ima za posledico pravdno nesposobnost, pa je treba dokazati. Tega tožnik ni storil in je izvedbo dokaza z izvedencem odklonil. Prav ta dokaz bi v obravnavanih okoliščinah lahko pripomogel k razjasnitvi vprašanja tožnikove poslovne sposobnosti. Tožnik je opravil vrsto procesnih dejanj (podpis pooblastila, sodelovanje na narokih, izpovedba ob zaslišanju), katerih veljavnosti ne izpodbija. Glede teh dejanj se očitno šteje za pravdno sposobnega. Zatrjevano začasno nesposobnost v zvezi z umikom tožbe bi bilo mogoče dokazati le s strokovnim mnenjem izvedenca. Laična presoja ne zadostuje, čeprav se zatrjuje samo začasna pravdna nesposobnost. Ker tožnik odklanja dokaz z izvedencem, ne more uspešno zatrjevati neveljavnosti umika tožbe zaradi pravdne nesposobnosti. Ker se je tako odločil, mora sprejeti posledice, kar pomeni, da umik tožbe velja.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393. člen ZPP).