Jedro

Prekop groba ter izkop in prenos posmrtnih ostankov ne moreta biti predmet prostega razpolaganja strank.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave razsodilo: "Toženi stranki se nalaga, da vzpostavi v prejšnje stanje grob A. A. na pokopališču v S. tako, da iz tega groba odstrani posmrtne ostanke po pokopu B. B. in spomenik z napisi na tem grobu ter zaščitni okvir, posmrtne ostanke B. B. se pokoplje v drug grob, v grob A. FA. pa vnese posmrtne ostanke A. in C. A., jih ustrezno pokoplje ter na grob postavi marmorno ploščo dimenzij 30 x 30 cm z napisom A. A., roj. 1906, umrla 1969, vse na svoje stroške v roku 60 dni.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 29.000 SIT".

Zoper tako sodbo na podlagi pripoznave, ki je po podatkih spisa postala pravnomočna 21.5.2003, je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pravočasno vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 6. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v zvezi s 3. in 316. členom istega zakona. Po mnenju vrhovnega državnega tožilstva je sodišče z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Tožnik je bil v času vtoževanega vznemirjenja po podatkih spisa najemnik spornega groba in je izpolnjeval obveznosti iz najemne pogodbe. Tožena stranka je s prekopom groba prekršila svoje obveznosti iz najemne pogodbe, kar je po navedbah v zahtevi za varstvo zakonitosti tožnika v času vložitve tožbe upravičevalo, da zahteva vzpostavitev v prejšnje stanje. Po tem, ko je tožena stranka grob oddala drugemu najemniku in je v njem pokopan drug pokojnik, je vzpostavitev v prejšnje stanje (brez soglasja novega najemnika in svojcev pokopanega) nemogoča, nedopustna (nemoralna) in neizvršljiva izpolnitev. Tožnik bi glede na dejansko stanje v spisu lahko zahteval le odškodnino od tožene stranke. Vrhovno državno tožilstvo predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pravdni stranki, ki jima je bila vročena zahteva za varstvo zakonitosti, nanjo nista odgovorili.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Pritrditi je treba očitku iz zahteve za varstvo zakonitosti, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave v nasprotju z določbo drugega odstavka 316. člena v zvezi s tretjim odstavkom 3. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 do 90/2005) in s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 6. točke drugega odstavka 339. člena istega zakona.

Z določbo prvega odstavka 3. člena ZPP predvideno prosto razpolaganje strank z zahtevki je sicer bistveni element načela dispozitivnosti v pravdnem postopku. Vendar je namen pravdnega postopka zagotoviti sodno varstvo pravic, ki strankam pripadajo po materialnem pravu in kar je izhodišče za razumevanje procesne omejitve prostega razpolaganja z zahtevki iz tretjega odstavka 3. člena ZPP, katere namen je v tem, da se strankam onemogoči, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava spričo kogentnih zapovedi oziroma prepovedi ne bi mogle doseči. Prav za to gre v obravnavanem primeru, saj prekop groba ter izkop in prenos posmrtnih ostankov - kar je predmet tožbenega zahtevka, ne more biti predmet prostega razpolaganja strank; pogoji zanj, ki morajo biti izpolnjeni (vključno s predhodnim dovoljenjem za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega upravnega organa), so določeni s kogentnimi predpisi, s katerimi je predvideno tudi upravnemu organu pridržano odločanje o tem (glej 9. in 39. člen Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč - Ur. l. SRS, št. 34/84 ter Ur. l. RS, št. 26/90 s spremembami).

Ob doslej razloženem je treba upoštevati tudi učinek pripoznave tožbenega zahtevka kot procesnega razpolaganja, ki se ne izčrpa v tem, da se konkretni pravdni postopek zaključi; privede namreč do odločitve o tožbenem zahtevku z učinkom pravnomočnosti tudi zunaj konkretne pravde, v kateri niso bili udeleženi svojci pokojnika, izkop in prekop posmrtnih ostankov katerega je odrejen z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave. S tem pa bi brez možnosti njihove udeležbe v postopku prišlo do posega v njihove osebnostne pravice, varovane z nujnim spoštovanjem integritete trupla, podobe in časti umrlega ter pietetnih čustev svojcev. Morebitni njihov poseg v osebnostne pravice tožnika s predhodnim samovoljnim ravnanjem pa še ne upravičuje do enakega ravnanja (s sodelovanjem tožene stranke) tudi tožnika.

Zaradi ugotovljene utemeljeno uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je bilo treba torej izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje (prvi odstavek 379. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP).