Jedro

Tudi v postopku pred prekrškovnim organom (hitri postopek) morajo biti kršitelju zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana plačilna naloga se razveljavita in se zadeva vrne Policijski postaji Krško v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. T.P. je bil s plačilnim nalogom Policijske postaje Krško z dne 27.3.2008, spoznan za odgovornega storitve prekrška po a) točki sedmega odstavka 32. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), prekrška po b) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 in prekrška po četrtem odstavku 59. člena ZVCP-1. Prekrškovni organ je storilcu za prvi prekršek določil globo v znesku 41,73 EUR, za drugi globo v znesku 166,92 EUR in 4 kazenske točke, za tretji prekršek pa globo v znesku 417,29 EUR, nato pa izrekel enotno globo v znesku 625,94 EUR in 4 kazenske točke. Istega dne je navedena policijska postaja izdala T.P. tudi plačilni nalog, s katerim je bil spoznan za odgovornega prekrška po tretjem odstavku 237. člena ZVCP-1, za kar mu je bila izrečena globa v znesku 41,73 EUR.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec F.M. Navaja, da je bilo po pravnomočnosti navedenih plačilnih nalogov ugotovljeno, da predmetnih prekrškov ni storil T.P., temveč se je zanj izdajal I.K., kar pomeni, da T.P. v postopku o prekršku ni bila dana možnost, da se o njem izjavi, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 2. alineje 62. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijana plačilna naloga razveljavi.

B.

3. Ugotavljanje odločilnih dejstev v postopku pred prekrškovnim organom (hitri postopek) po določbi prvega odstavka 55. člena ZP-1 poteka brez odlašanja, hitro in enostavno, kar velja še posebej takrat, ko se o prekršku odloči s plačilnim nalogom, ki je namenjen predvsem obravnavi enostavnih dejanskih stanov. Plačilni nalog, ki velja kot pisna odločba o prekršku (drugi odstavek 57. člena ZP-1), se namreč kršitelju po določbi drugega odstavka 57. člena ZP-1 izda in vroči takoj na kraju prekrška, če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev in naprav. Vendar pa ima vrhovni državni tožilec prav, da morajo biti kršitelju tudi v teh položajih zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka (prim. odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-120/97 z dne 18.3.1999), med njimi zlasti pravica, da se izjavi o dejanskih in pravnih vidikih zadeve (22. člen Ustave, drugi odstavek 55. člena ZP-1). Če storilcu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku po 2. alineji 62. člena ZP-1. 4. Vozniku, ki je bil 27.3.2007 ustavljen ob policijski kontroli Policijske postaje Krško, sta bila izpodbijana plačilna naloga s poukom o pravici do pravnega sredstva izdana in vročena takoj na kraju storitve prekrškov, kar je potrdil s podpisom. Osebi, zoper katero je uradna oseba prekrškovnega organa tega dne vodila postopek zaradi storitve uvodoma navedenih prekrškov, je bila torej neposredno dana možnost, da se izjavi o prekršku, zato očitek bistvene kršitve določb postopka o prekršku po 2. alineji 62. člena ZP-1 ni utemeljen. Trditev zahteve, da ta možnost ni bila dana dejanskemu storilcu temveč drugi osebi, se opira na nova dejstva, ki v izpodbijanih pravnomočnih plačilnih nalogih niso bila ugotovljena, zato po vsebini predstavlja uveljavljanje razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom ni dovoljeno (drugi odstavek 420. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

5. Vendar pa v primeru, ko nastane Vrhovnemu sodišču pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v odločbi, zoper katero je vložena, s sodbo, s katero odloči o zahtevi za varstvo zakonitosti, to odločbo razveljavi na podlagi določbe 427. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1. Kot opozarja vrhovni državni tožilec, iz dopisa Policijske postaje Krško z dne 30.7.2008 izhaja, da v obravnavani zadevi v postopku dejansko ni sodeloval storilec T.P., zoper katerega sta bila izdana plačilna naloga, ampak druga oseba, temveč po kasnejših ugotovitvah prekrškovnega organa I.K. Ob upoštevanju okoliščin iz podrobne obrazložitve navedenega dopisa obstaja precejšen dvom v pravilnost ugotovitve izpodbijanih plačilnih nalogov, da je bil storilec očitanih prekrškov in oseba, udeležena v postopku pred prekrškovnim organom, T.P., ki se je v času storitve prekrškov nahajal v tujini, kar potrjuje fotokopija vize Republike Indije v njegovem potnem listu. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče izpodbijana pravnomočna plačilna naloga razveljavilo (427. člena ZKP v zvezi s členom 171 ZP-1) ter zadevo vrnilo Policijski postaji Krško v novo odločanje.