25. 3. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. ob Z., ki ga zastopata B. B. in C. C. C., odvetnika v V., na seji senata dne 25. marca 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 1146/2000 z dne 27. 3. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru št. P 74/99 z dne 22. 2. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje pritožniku prisodilo 1 300 000 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo, višje sodišče pa je prisojeni znesek znižalo na znesek 850 000 SIT. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da izpodbijana sodba očitno odstopa od odločitev istega sodišča v istovrstnih primerih. Celo ob manjših škodah naj bi v drugih primerih bile prisojene višje odškodnine. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišč, da je šlo pri pritožniku za primer poškodbe vratnega dela hrbtenice, takšni primeri pa naj bi bili v praksi pogosto obravnavani. Meni, da gre za specifičen primer in težko škodo. Oporeka višini prisojene odškodnine za telesne bolečine, saj naj bi bila pod nivojem, ki še zagotavlja enakost pred zakonom. Neprimerno naj bi bila prisojena tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Oškodovanec naj bi bil ob nezgodi star 46 in ne 48 let, kot je navedlo višje sodišče. Stališče višjega sodišča naj bi bilo neživljenjsko in v nasprotju z ugotovitvami nižjega sodišča, ki je natančno opisalo, kakšne težave ima pritožnik in pri katerih aktivnostih je oviran.

2.Pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave, je lahko kršena, kadar odločitev sodišča samovoljno oz. arbitrarno odstopa od enotne in ustaljene sodne prakse. V obravnavani zadevi predložene sodbe pa ne utemeljujejo sklepa, da gre za odstop od ustaljene sodne prakse. Absolutnih zneskov prisojenih odškodnin ni mogoče primerjati, ker je celotna odškodnina sestavljena iz več elementov (običajno so to odškodnina za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti), odmera vsake od teh odškodnin pa je odvisna od več okoliščin posamičnega primera. Razpon odškodnin za posamezno vrsto telesnih poškodb je zato lahko zelo velik. Tudi ob primerjavi sodbe, izdane v pritožnikovi zadevi, in sodb, na katere se sklicuje, se izkaže, da kljub istovrstnemu dejanskemu stanju in pravni podlagi, določene okoliščine niso vedno enake - npr. okoliščine glede oškodovančeve starosti (kar je treba upoštevati pri presoji škode zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti), glede trajanja in intenzivnosti telesnih bolečin, glede intenzivnosti in vrste strahu Zato zgolj na podlagi ugotovitve, da je bila pritožniku prisojena nižja odškodnina, še ni mogoče sklepati o kršitvi ustavnih pravic. Upoštevati je tudi treba, da je instančno sodišče v pravdnem postopku (predvsem Vrhovno sodišče, pa tudi višja sodišča), ki ima pregled nad celotno sodno prakso in njenimi trendi, v bistveno boljšem položaju za zagotavljanje uravnoteženih in usklajenih kriterijev za višino odškodnine za primerljive škode kot bi to lahko storilo Ustavno sodišče. Posebej pri problematiki višine odškodnin za nepremoženjske škode in njihove primerljivosti je zato utemeljen zadržan pristop Ustavnega sodišča. Le v posebej očitnih primerih velikih odstopanj višine odškodnin bi zato Ustavno sodišče lahko ugotovilo kršitev obravnavane ustavne pravice. Za takšen primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Pritožnik tudi ne zatrjuje, da bi Višje sodišče ne upoštevalo katere izmed okoliščin, ki jo je v drugih primerih vključilo v presojo. Za kršitev 22. člena Ustave zato očitno ne gre. Navedb ustavne pritožbe, ki v bistvu pomenijo izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišč v pravdnem postopku, pa ni mogoče upoštevati, saj same po sebi ne omogočajo sklepa, da gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

3.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Predsednik senata

dr. Lojze Ude