Jedro

Za odločitev v tej zadevi niso pomembni razlogi, zaradi katerih je tožnik izgubil odobreno brezplačno pravno pomoč v navedeni nepravdni zadevi. Tožnik zato ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na upravičenost odvetnika do nagrade z vidika razlogov, ki so privedli do zamude roka za vložitev predloga v nepravdnem postopku ter v posledici tega do odločitve organa za BPP o prenehanju dodeljene brezplačne pravne pomoči in njeni neupravičeni dodelitvi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odvetniku A. A. priznal nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi napotnice z dne 31. 8. 2016 v skupnem znesku 71,36 evrov ter zavrnil višji znesek.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bil navedeni odvetnik v tej zadevi določen za izvajanje BPP in da je bil kasneje z odločbo BPP 791/2016 z dne 1. 6. 2018 tudi razrešen. Organ mu je ob upoštevanju 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) priznal nagrado po tar. št. 39/1 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) za uvodni posvet z upravičencem, ki zajema tudi pregled listin, v trajanju 2 ur, in sicer 100 točk (4 x 25 točk za vsake pol ure posveta), po tarf. št. 39/3 OT za pripravo in naslovitev obrazloženega dopisa sodišču z dne 3. 1. 2017 nagrado v višini 25 točk ter po tretjem odstavku 11. člena OT pavšalne izdatke za fotokopiranje, poštne in telekomunikacijske storitve v višini 2,5 točke.

3. Tožnik, ki je bil v tej zadevi upravičenec do BPP, se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga v tožbo. V njej navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit, saj se nanaša na BPP 791/2016, ki je bila zaradi nevložitve predloga s strani odvetnika z odločbo z dne 1. 6. 2018 razglašena za neupravičeno. Sprašuje, kako je mogoče, da sodišče potem, ko BPP razglasi za neupravičeno, odvetniku prizna stroške, čeprav dela ni opravil in je sodišče zato izdalo navedeno odločbo z dne 1. 6. 2018. Meni, da je izpodbijani sklep očitno v nasprotju z navedeno odločbo in da je bil izdan le zato, da se ugotovi, da so bila sredstva izplačana nezakonito in jih mora zato tožnik vrniti sodišču, na kar pa ne pristaja.

4. Navaja še, da je vse postopke glede vlaganja predlogov za delitev premoženja, prestavljanje rokov itd. vodil odvetnik, ki je zato odgovoren za zamujen rok. Če nekdo posla ne opravi, za neopravljen posel ne more biti nagrajen. Meni, da sodišče in odvetnik „delajo vse, da bi ga diskreditirali pri BPP“. Trdi, da je sprva (nezaupljiv in neuk) bianco podpisoval napotnice, potem pa je videl, da sodišče odvetniku priznava od 11 do 50 % predlaganih stroškov, zato je prišel do zaključka, da odvetnik zlorablja njegove podpise za predlaganje stroškov. Navaja še, da mu ni znano, kaj je odvetnik napisal v predlog, niti se ne spomni napotnice z dne 31. 8. 2016, glede na priznano pa pojasnjuje, da se dveurnega posveta ne spomni. Ker je bil dopis z dne 3. 1. 2017 vzrok za odločbo z dne 1. 6. 2018 pa je očitno, da priznanje tovrstnih stroškov ni upravičeno.

5. Sodišče je tožbo vročilo v odgovor toženki in odvetniku A. A. kot prizadeti stranki.

6. Toženka v odgovoru na tožbo predlaga njegovo zavrnitev. Navaja, da je od dneva izdaje odločbe o dodelitvi BPP z dne 31. 8. 2016 do izdaje odločbe o razrešitvi z dne 1. 6. 2018 minilo skoraj dve leti, zato je organ odvetniku priznal nagrado za opravljene izvensodne storitve. Nagrado po tar. št. 39/1 za posvet z upravičencem s pregledom listin je odmeril po prostem preudarku glede na okoliščine primera in bistveno ne odstopa od ustaljene sodne prakse za podobne primere.

7. Prizadeta stranka v odgovoru prereka tožbene navedbe in med drugim navaja, da se skladno z ustaljeno sodno prakso v primeru, ko ne pride do zastopanja prosilca v sodnem postopku odvetniku nagrada odmeri za izvensodne storitve. Meni, da v tožbi zoper sklep o odmeri tožnik ne more uspeti z očitki, ki se nanašajo na odločbi o dodelitvi BPP in o razrešitvi odvetnika ter na delovanje odvetnika. Trdi, da ne more biti dvoma, da je bila 3. 1. 2017 vložena vloga in da so bili s tožnikom opravljeni sestanki, ki naj bi presegali priznani dve uri. Tožnik naj bi podpisal izpolnjeno napotnico in tako potrdil opravljene storitve.

8. Tožnik v vlogi z dne 20. 11. 2018 navaja, da je odvetnik 2. 1. 2017 prejel osnutek njegovega predloga za delitev skupnega premoženja, 5. 1. 2017 pa tudi končni predlog, pa predloga ni vložil. Vztraja tudi, da je napotnice podpisoval bianco.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP odvetniku (v tem upravnem sporu prizadeti stranki) priznal nagrado za izvajanje brezplačne pravne pomoči, ki je bila tožniku z odločbo Bpp 791/2016 z dne 31. 8. 2016 dodeljena v zvezi s nepravdnim postopkom zaradi delitve solastnine.

11. Predmet izpodbijanega sklepa je zato zgolj vprašanje, katere storitve je odvetnik dejansko opravil v okviru izvajanja odobrene brezplačne pravne pomoči ter v kakšni višini mu zato pripada nagrada in povračilo stroškov, na ta obseg pa je tudi omejena sodna presoja v tem upravnem sporu.

12. Za odločitev v tej zadevi niso pomembni razlogi, zaradi katerih je tožnik izgubil odobreno brezplačno pravno pomoč v navedeni nepravdni zadevi. O tem je bilo namreč odločeno z odločbo Bpp 791/2016 z dne 1. 6. 2018, s katero je organ za BPP odločil, da tožnikova pravica do brezplačne pravne pomoči v navedeni zadevi preneha od 7. 1. 2017 dalje, da je bila tožniku brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno, da tožnik v isti nepravdni zadevi ne more več zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da se odvetnik razreši in da bo o višini neupravičeno dodeljene brezplačne pravne pomoči, kolikor so taki stroški nastali, odločeno s posebnim sklepom. Tožnik v tem sporu zato ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na upravičenost odvetnika do nagrade z vidika razlogov, ki so privedli do zamude roka za vložitev predloga v nepravdnem postopku ter v posledici tega do odločitve organa za BPP o prenehanju dodeljene brezplačne pravne pomoči in njeni neupravičeni dodelitvi, saj je bilo o tem, kot rečeno, odločeno z odločbo z dne 1. 6. 2018. Tožnik bi po povedanem lahko te ugovore uveljavljal zgolj s pravnimi sredstvi zoper navedeno odločbo, ne pa za zoper izpodbijani sklep, s katerim je odločeno le o tem, kateri stroški brezplačne pravne pomoči so nastali do 7. 1. 2017, ko je ta pomoč (kot izhaja iz odločbe z dne 1. 6. 2018) prenehala. Tožnikov ugovor, da je izpodbijani sklep v nasprotju z odločbo z dne 1. 6. 2018, je zato neutemeljen.

13. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je organ na podlagi OT odvetniku na podlagi napotnice, podpisane s strani tožnika, priznal nagrado za uvodni posvet s tožnikom, ki zajema tudi pregled listin v trajanju dveh ur, nagrado za pripravo in naslovitev obrazloženega dopisa sodišču z dne 3. 1. 2017 ter pavšalne izdatke za fotokopiranje, poštne in telekomunikacijske storitve.

14. Glede na to, da o obstoju dopisa z dne 3. 1. 2017 ni dvoma ter da tudi tožnik ne zanika posveta, niti da je bil potreben pregled listin, saj v tožbi in vlogi z dne 20. 11. 2018 trdi le, da se dvournega posveta ne spomni, navaja pa tudi svoja elektronska pisanja, v katerih je odvetniku posredoval svoje predloge za delitev skupnega premoženja, sodišče ne dvomi v pravilnost obračuna nagrade po po tar. št. 39/1 in tar. št. 39/3 OT, kakor tudi ne po tretjem odstavku 11. člena OT. Glede na povedano na drugačno presojo ne vplivajo niti pavšalne trditve o podpisovanju bianco napotnic, v zvezi s čemer tožnik v tožbi ne predlaga nobenega dokaza.

15. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Ker tožnik glede na povedano v tožbi ne navaja novih dejstev in dokazov, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.