Jedro

Tožnik podatku o lastništvu nepremičnin v času izdaje izpodbijane odločbe in njihovi vrednosti, odločilni za presojo upravičenosti dodelitve BPP, ne oporeka. Navaja pa, da je vse nepremičnine že prodal, kar dokazuje s priloženima kupoprodajnima pogodbama, sklenjenima po izdaji izpodbijane odločbe. Okoliščine, nastale po izdaji izpodbijane odločbe, ne morejo vplivati na drugačno odločitev tožene stranke, ki upravičenost do dodelitve BPP presoja po stanju v času izdaje svoje odločitve.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka prošnjo A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), zavrnila kot neutemeljeno.

2. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je prosilec vložil prošnjo za BPP v zvezi z vložitvijo revizije zoper sklep Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. P 373/2013 in ugotovitvi, da je prosilec prejemnik denarnega nadomestila v višini 371,49 EUR ter lastnik nepremičnin v 1/4 deležu parc. št. 160/3 in 160/4 v k.o. ..., 1/2 deleža parc. št. 466/10, *476/0 in 466/8 v k.o. ... ter lastnik do celote parc. št. 114/2 v k.o. ..., katerega vrednost po podatkih GURS-a znaša 33.587,25 EUR. Ker vrednost njegovega premoženja, ki po podatkih GURS-a znaša 33.587,25 EUR, presega z zakonom določen premoženjski cenzus v višini 14.042,88 EUR, prosilec ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev BPP.

3. Tožnik v vloženi tožbi odločitvi oporeka in pojasnjuje, da je prošnjo za dodelitev BPP oddal v roku. Prav tako pojasnjuje, da je vse nepremičnine prodal, z namenom poplačila dolgov. Kupoprodajne pogodbe je oddal upravni enoti ter davčnemu organu, za odmero davka. Postopki še niso zaključeni, zato je v zemljiški knjigi še vedno evidentiran kot lastnik nepremičnin. Navaja tudi, da mu je bila najprej BPP odobrena in kasneje preklicana in opozarja na tri različne sodbe v zadevah dodelitve BPP.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče tožniku pojasnjuje, da mora prosilec za odobritev BPP izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje, s katerim razpolaga prosilec in njegova družina. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). V skladu z določbo 27. člena navedenega zakona se BPP ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po ZUPJS in njegova vrednost dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (14.042,88 EUR).

7. Sporna odločitev temelji na ugotovitvi, da je tožnik (so)lastnik nepremičnin parc. št. 160/3 in 160/4 v k.o. ... (v 1/4 deležu), parc. št. 466/10, *476/0 in 466/8 v k.o. ... dolini (v 1/2 deležu) ter lastnik parc. št. 114/2 v k.o. ... (do celote), katerega vrednost po podatkih GURS-a znaša 33.587,25 EUR. Tožnik navedenemu podatku o lastništvu nepremičnin v času izdaje izpodbijane odločbe in njihovi vrednosti, odločilnem za presojo upravičenosti dodelitve BPP ne oporeka, navaja pa, da je vse nepremičnine že prodal, kar dokazuje s priloženima kupoprodajnima pogodbama.

8. Ker torej podatki o lastništvu in vrednosti nepremičnin v času izdaje izpodbijane odločbe niso sporni, sodišče soglaša z odločitvijo tožene stranke. Po oceni sodišča je namreč toženka premoženjski položaj pravilno ugotavljala na podlagi določb ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP in določbami ZUPJS. Prav tako je pravilen zaključek toženke, da ima tožnik po določbah ZSVarPre v lasti nepremičnine, ki se, upoštevaje določbo 17. člena ZUPJS, štejejo za premoženje tožnika, in da vrednost nepremičnin presega 14.042,88 EUR. Podatek o vrednosti teh nepremičnin (33.587,25 EUR) je podatek o posplošeni vrednosti nepremičnin in izhaja iz registra nepremičnin, ki ga vodi GURS, torej gre za podatek iz uradnih evidenc, katerega pa tožnik v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe z izjavo, da mora nepremičnine zaradi dolga prepisati in da postopek že poteka, ni uspel ovreči. Sodišče je zato pritrdilo oceni tožene stranke, ki je vrednost nepremičnin oprla na ugotovljeno posplošeno vrednost nepremičnin, da tožnikovo premoženje presega cenzus 14.042,88 EUR, ter posledično pravilno zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP, zaradi preseganja premoženjskega cenzusa.

9. Prav tako tožnik ne more uspeti s tožbenimi navedbami, da je nepremičnine že prodal, kar dokazuje s predložitvijo kupoprodajnih pogodb z dne 7. 6. 2017 in 18. 5. 2017, torej pogodbama sklenjenima po izdaji izpodbijane odločbe. Okoliščine nastale po izdaji izpodbijane odločbe namreč ne morejo vplivati na drugačno odločitev tožene stranke, ki upravičenost do dodelitve BPP presoja po stanju v času izdaje svoje odločitve. Ker sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost izpodbijanega akta, prej navedeni podatki, da je tožnik nepremičnine prodal 7. 6. 2017 in 18. 5. 2017, tudi v tem upravnem sporu ne morejo vplivati na drugačno odločitev.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.