Jedro

Tožnik ne more uspeti z ugovori o napačni spremembi statusa kmetije, katere del je obravnavano zemljišče, kot tudi ne, da je bilo zemljišče prodano pod ''pravo'' vrednostjo, saj predmet presoje v tem primeru ni vprašanje pravilnosti statusa oziroma spremembe statusa kmetije, kot tudi ne, ali je bilo zemljišče (ki je bilo predmet dražbe) prodano po realni vrednosti, temveč ''le'', ali je bila odločitev organa o odobritvi pravnega posla pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se pravni posel, ki se sklepa z Zapisnikom o prodaji nepremičnine pri Okrajnem sodišču v Kamniku, In 54/2012 z dne 10. 6. 2015, med dolžnikom (tožnikom) in kupcem A.A. glede kmetijsko-gozdnega zemljišča parc. št. 737/0, k.o. ..., v deležu do ½, odobri. V obrazložitvi je navedel, da je A.A. vložil vlogo za odobritev pravnega posla za solastniški delež kmetijsko-gozdnega zemljišča parc. št. 737/0, k.o. ..., ki je v lasti tožnika in je bila predmet prodaje na tretji javni dražbi pri Okrajnem sodišču v Kamniku. Iz potrdila o namenski rabi, ki si ga je organ pridobil, izhaja, da je obravnavano zemljišče po osnovni in podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot kmetijsko-gozdne površine. Nepremičnina ni del zaščitene kmetije in ni bila predmet komasacije. Ker ne obstoji nobeden izmed razlogov iz tretjega odstavka 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), je organ na podlagi 22. in 25. člena istega zakona odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika in potrdil razloge prvostopnega organa.

3. Tožnik je vložil tožbo in v njej navedel, da je bila do leta 2002 celotna kmetija, vključno s parc. št. 737/0, vpisana kot zaščitena kmetija. Njegova bivša žena je 2002 skupaj z g. B.B. ta status nelegalno in nepravno spremenila. Ta sprememba ni bila v skladu z 2. členom Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG). V letu 2013 se je na polovico posesti vpisala tudi njegova bivša žena. Kmetija izvira iz leta 1810 in spada med kulturno dediščino. Razprodaja prvotne kmetije ruši pokrajinsko vrednostno paradigmo v občini Kamnik in Sloveniji. Nepremičnino je Okrajno sodišče prodalo prvemu potencialnemu kupcu pod njeno vrednostjo in ga tako finančno oškodovalo. Gre za skrajno malomarno dejanje organa. Zato je predlagal, da se prvostopna odločba zavrže (pravilno: odpravi) zaradi kršitve ZDKG. Kmetija bi morala ostali zaščitena, njen del pa bi morala ostati parc. št. 737/0, k.o. ...

4. Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala, je pa poslala upravne spise. Predlagala je zavrnitev tožbe.

5. Stranka z interesom A.A. odgovora na tožbo ni podal. 6. Tožba ni utemeljena.

7. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odobril pravni posel med dolžnikom - tožnikom in kupcem - stranko z interesom A.A. glede kmetijsko-gozdnega zemljišča parc. št. 737/0, k.o. ..., v deležu do ½. Kot izhaja iz obrazložitve te odločbe je organ odobril vlogo stranke z interesom za odobritev pravnega posla, ker so za odobritev izkazani vsi pogoji po naslednjih določbah ZKZ: po 17., 19., 22., 23. in predvsem 25. členu tega zakona. Slednji določa, da mora po končani javni dražbi izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno napotiti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla (prvi odstavek). Vlogi za pridobitev odobritve se priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno. Če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, upravna enota odobritev zavrne (drugi odstavek).

8. Postopek prodaje na dražbi ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki v 189. členu določa, da sodišče, če je za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, po končani dražbi ali postopku zavezujočega zbiranja ponudb ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve; po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in takoj izda sklep o domiku (peti odstavek). Za tak postopek odobritve pravnega posla pa v obravnavanem primeru tudi gre.

9. Tožnik ugovarja, da je v prejšnji točki opisana odločitev organa napačna, ker je bilo obravnavano zemljišče del zaščitene kmetije, ki tega statusa sedaj nima več zaradi napačne odločitve upravnega organa oziroma kršitve Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, obravnavano zemljišče pa je bilo tudi prodano pod njegovo vrednostjo, s čimer je bil tožnik tudi finančno oškodovan.

10. Sodišče tožnikove ugovore zavrača. 11. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je stranka z interesom A.A. vložil vlogo za odobritev pravnega posla, ki ji je priložil zapisnik o 3. javni dražbi, In 54/2012 z dne 10. 6. 2015, iz katerega izhaja, da je predmet dražbe ½ nepremičnine s parc. št. 737/0, k.o. ..., in da je A.A. ponudil najvišjo ceno za navedeno zemljišče, zaradi česar je bil napoten na pridobitev odobritve pravnega posla in kar je A.A. (očitno) tudi storil. Organ je v postopku pridobil še ostale podatke glede na zgoraj citirane določbe ZKZ, tj. da je obravnavano zemljišče po namenski rabi kmetijsko-gozdno zemljišče oziroma, da gre za gozdno površino, da ne gre za del zaščitene kmetije in da obravnavano zemljišče ni bilo predmet komasacije. Glede na povedano je tako organ mogel odločiti, da so za odobritev tega pravnega posla glede na ugotovljeno dejansko stanje ter relevantne določbe ZKZ izpolnjeni vsi pogoji. Tožnik tako ne more uspeti z ugovori o napačni spremembi statusa kmetije, katere del je obravnavano zemljišče, kot tudi ne, da je bilo zemljišče prodano pod ''pravo'' vrednostjo, saj predmet presoje v tem primeru ni vprašanje pravilnosti statusa oziroma spremembe statusa kmetije, kot tudi ne, ali je bilo zemljišče (ki je bilo predmet dražbe) prodano po realni vrednosti, temveč ''le'', ali je bila odločitev organa o odobritvi pravnega posla pravilna. Tožnikovi ugovori pa so po vsebini ugovori, ki bi jih tožnik (oziroma jih je lahko tožnik) uveljavljal: - v postopku določitve statusa zaščitene oziroma nezaščitene kmetije in - v izvršilnem postopku na sodišču. 12. Glede na povedano je sodišče, ker je presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, odločba pravilna in na zakonu utemeljena, ugovori tožnika pa neutemeljeni, tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.