Jedro

Milejše oblike zdravljenja niso možne, ker udeleženec v nadzorovani obravnavi, ki je potekala zadnje leto, ne sodeluje. Večkrat ob obiskih koordinatorjev ni dosegljiv ali pa obiska noče sprejeti, med trajanjem nadzorovane obravnave je sedaj že četrtič hospitaliziran. Po mnenju izvedenca je zadržanje za čas enega meseca potrebno zaradi ponovne uvedbe zdravil in stabilizacije stanja, zaradi kronificiranega stanja pa bo udeleženca najverjetneje treba namestiti v SVZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. A. omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I. točka izreka) in da se ga zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike X. najdlje do 5. 9. 2024 (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila zadržana oseba (v nadaljevanju udeleženec).

Navaja, da je bil sodnik zapeljan v zmoto. Ni res, da v domačem okolju prihaja do agresivnih dejanj do sosedov, da občasno posreduje policija, ki ga pripelje v bolnico, in da je v času nadzorovane obravnave sedaj že četrtič hospitaliziran. Nadalje navaja, da je bila 3. maja 2022 ubita njegova mama, obdukcije nihče ni hotel izvesti. B. B. je celo zahteval 1.000 EUR. Ombudsman ni reagiral, tudi CSD ne. Zahteva tudi ustavitev nadzorovane obravnave, saj je predlagateljica navedla, da se v bolnici zdravi od leta 1992, kar ne drži. Več let prej je predlagateljica med nepravdnim postopkom navedla, da bo izveden ultrazvok komolca, kar se ni zgodilo, to je nekredibilnost

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člen Ustave RS).1 Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), ki določa, da je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve dopustno, če (1) ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje, nadzorovana obravnava).

5. Udeleženec je tokrat sedeminpetdesetič hospitaliziran v UPK X. zaradi kronično potekajoče paranoidne shizofrenije ob sočasni škodljivi rabi alkohola. Po ugotovitvah izvedenca v domačem okolju običajno prihaja do agresivnih dejanj do sosedov, ob čemer posreduje dežurna zdravstvena služba, včasih tudi policija. Tudi tokrat so ga vklenjenega pripeljali reševalci in policija, ker je grozil zaposlenim na bencinski črpalki. Nasprotne pritožbene navedbe teh ugotovitev niso uspele izpodbiti.

6. Zaradi duševne bolezni je njegova presoja realnosti hudo motena, pogosto se čuti ogroženega in v poskusih zaščititi sebe postane agresiven do drugih in jih ogroža. Pod vplivom psihotičnega doživljanja opušča tudi skrb za sebe in svoje zdravje, s čimer ogroža tudi sebe. Glede na reakcijo na zdravila ob tokratnem sprejemu je po mnenju izvedenca očitno, da doma zdravil ni jemal. 7. Milejše oblike zdravljenja niso možne, ker udeleženec v nadzorovani obravnavi, ki je potekala zadnje leto, ne sodeluje. Večkrat ob obiskih koordinatorjev ni dosegljiv ali pa obiska noče sprejeti, med trajanjem nadzorovane obravnave je sedaj že četrtič hospitaliziran. Po mnenju izvedenca je zadržanje za čas enega meseca potrebno zaradi ponovne uvedbe zdravil in stabilizacije stanja, zaradi kronificiranega stanja pa bo udeleženca najverjetneje treba namestiti v SVZ.

8. Po presoji pritožbenega sodišča so po povedanem zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

1 Sklep VSRS II Ips 111/2015 z dne 14. 5. 2015.