Jedro

Na podlagi četrtega odstavka 10. ZST-1 se sodna taksa v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, ne plača.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v II. in III. točki izreka razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v I. točki izreka prvega dolžnika DO oprostilo plačila sodnih taks v predmetnem izvršilnem postopku, v II. točki izreka je zavrnilo predlog druge dolžnice AO za oprostitev plačila sodnih taks in v III. točki izreka še odločilo, da je druga dolžnica dolžna v roku 8. dni od prejema sklepa sodišča prve stopnje plačati sodno takso po plačilnem nalogu z dne 30. 12. 2014. 2. Zoper uvodoma navedeni sklep, smiselno zoper II. in III. točko izreka, se pravočasno pritožuje druga dolžnica, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da sicer res ima pokojnino v znesku 610,00 EUR, vendar ima izvršbe, zaradi česar ji dodatno odtegnejo znesek in prejme le minimalno izplačilo. S tem denarjem pa zelo težko shaja, zato sodišče naproša, da njeni prošnji ugodi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Po uradnem pritožbenem preizkusu ocenjuje, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava sprejeta prvostopenjska odločitev napačna.

5. Druga dolžnica je dne 16. 12. 2014 vložila pritožbo zoper sklep z dne 12. 11. 2014, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo predlog obeh dolžnikov z dne 1. 8 2014 za odlog oziroma oprostitev plačila sodne takse. Sodišče ji je s plačilnim nalogom z dne 30. 12. 2014 naložilo plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 33,00 EUR, znotraj plačilnega roka pa sta dolžnika ponovno zaprosila za oprostitev plačila sodnih taks in po pozivu sodišča predlog za oprostitev plačila sodnih taks ustrezno dopolnila z izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Na podlagi navedenih podatkov je sodišče prve stopnje odločalo o tem, ali bi bila s plačilom sodne takse za pritožbo v znesku 33,00 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja prvi dolžnik s svojo družino, oziroma sredstva s katerimi se preživlja druga dolžnica.

6. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se sodna taksa v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, ne plača. 7. Ker zaradi zakonske oprostitve plačila sodne takse, taksna obveznost druge dolžnice za vloženo pritožbo zoper sklep z dne 12. 11. 2014, s katerim je sodišče prve stopnje zavrlo predlog obeh dolžnikov za oprostitev plačila sodne takse, ne obstaja, prvostopenjsko sodišče ni imelo materialnopravne podlage za odločanje o oprostitvi plačila sodne takse za to pritožbo za drugo dolžnico, o čemer je odločalo v II. točki izreka prvostopenjskega sklepa. Posledično pa je zmotna tudi odločitev iz III. točke izreka prvostopenjskega sklepa, da je druga dolžnica dolžna v roku 8. dni od prejema sklepa sodišča prve stopnje plačati sodno takso po plačilnem nalogu z dne 30. 12. 2014, kolikor se ta nanaša na plačilo sodne takse za navedeno pritožbo, za katero taksna obveznost ne obstoji.

8. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi druge dolžnice ugodilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka razveljavilo.

9. Druga dolžnica povrnitve pritožbenih stroškov ni zahtevala, zato sodišče druge stopnje o teh ni odločalo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 163. člena ZPP ter 15. členom ZIZ).