Jedro

Osnovni pogoj za izrečen ukrep po 39. členu ZDZdr je obstoj duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da ni mogoče izključiti, da udeleženec nima kronične psihične motnje v smislu psihoze, vendar pa trenutno ni razlogov za zadržanje na varovanem oddelku Psihiatrične bolnišnice A., kot so določeni v ZDZdr. Izvedensko mnenje je pomemben dokaz v postopku odločanja o obstoju pogojev iz 39. člena ZDZdr, zato mora biti jasno, argumentirano in nedvoumno, kar predloženo mnenje v konkretni zadevi ni, zaradi česar pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa ni mogoč. Izvedenec mora v izvedenskem mnenju odgovoriti na vprašanja sodišča in pri tem svoje odgovore utemeljiti na način, da so za sodišče in udeležence postopka preverljivi. Iz izvedeniškega mnenja ni jasna ugotovitev o (ne)obstoju psihoze pri udeležencu, prav tako je izostala obrazložitev, zakaj izvedenka meni, da trenutno ni razlogov za zadržanje. Če je s tem izvedenka menila, da je za ugotovitev, ali so podani razlogi za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, potrebno opraviti nadaljnje medicinske preiskave oziroma diagnostiko, ima sodišče možnost, da z začasno odredbo odloči, da oseba ostane na opazovanju v oddelku pod posebnim nadzorom največ dva dni od dneva izdaje začasne odredbe. Izvedenka se tudi ni opredelila glede opravljene diagnostike udeleženca v času pridržanja v Psihiatrični bolnišnici B.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom udeleženca odpustilo z oddelka pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice A. (I) ter sklenilo, da se stroški tega postopka krijejo iz proračuna sodišča (II).

2.Zoper navedeno odločitev se pritožuje sestra udeleženca C. C. Navaja, da je 24. 11. 2024 reševalno vozilo pripeljalo udeleženca v Psihiatrično bolnišnico A., kjer je bil hospitaliziran do 26. 11. 2024 ter nato na podlagi izpodbijanega sodnega sklepa odpuščen iz bolnišnice. O odhodu iz bolnišnice svojci niso bili obveščeni, tako da do danes ne vedo, kje se udeleženec nahaja.

3.Iz Psihiatrične bolnišnice B. je bil udeleženec na podlagi sklepa sodišča odpuščen 19. 11. 2024. Tudi takrat je po odpustu odtaval v neznano, zato so ga 20. 11. 2024 prijavili kot pogrešano osebo na PP ... Po dveh dneh iskanja so udeleženca našli policisti. Ko se je 24. 11. 2024 vrnil domov, je bil v zelo slabem psihičnem stanju. Omenjal je, da bodo starši umorjeni, zato je pritožnica poklicala reševalce. Z materjo sta dali izjavo, da je nevaren ter da se ga bojijo. Glede na to, da je nekajkrat omenil, da se bo ubil, se bojijo, da bi tudi sebi naredil kaj hudega. Skrbi jih, ker se njegove psihoze vedno bolj stopnjujejo.

4.Pritožnica opozarja, da ima udeleženec hudo avtoimuno bolezen sarkiodozo, ki je zelo napredovala, ker zaradi psihičnih problemov ne jemlje zdravil. Zaradi psihoze je cele noči buden, ničesar ne je, zaradi česar je vidno izgubil težo. Tudi zdravnik v Psihiatrični bolnišnici B. je v odpustnem pismu napisal, da udeleženec nujno potrebuje zdravljenje.

5.Starša sta preživela možgansko kap ter živita v strahu in skrbi, kje se sedaj udeleženec nahaja. Zdravljenje brata je edina rešitev, ker se mu stanje slabša, ni več v stiku z realnim svetom ter ima hude preganjavice (da ga hočejo ubiti, da ima čip v glavi, da mu signali govorijo, kam naj gre in kaj naj dela ter podobno).

6.3. Pritožba je utemeljena.

7.4. Iz obvestila direktorja Psihiatrične bolnišnice A. o sprejemu udeleženca izhaja, da je bil udeleženec sprejet 24. 11. 2024 na oddelek pod posebnim nadzorom s privolitvijo, ter da je privolitev preklical 25. 11. 2024. Navedeno obvestilo je sodišče prve stopnje prejelo 25. 11. 2024 ter istega dne na naroku sprejelo sklep, da se uvede postopek sprejema udeleženca v psihiatrično bolnišnico brez njegove privolitve v nujnih primerih ter določilo za izvedenko D. D., dr. med. spec. psih. ter za odvetnico udeležencu E. E., ne da bi navedeni sklep vročilo ali z njim seznanilo najbližjo osebo, navedeno na obvestilu, zaradi česar niti najbližji osebi, ki jo je udeleženec sam navedel, ni bila dana možnost sodelovanja v postopku.

8.5. Iz priloženega poročila k obvestilu (priloga A1) izhaja, da je bil udeleženec v Psihiatrično bolnišnico A. pripeljan z reševalnim vozilom zaradi poslabšanja psihičnega stanja s suicidalnimi mislimi in psihotično simptomatiko na podlagi napotnice napotnega zdravnika. V Psihiatrični bolnici B. je bil hospitaliziran od 14. 11. do 19. 11. 2024 zaradi psihoze ter odpuščen po sklepu sodišča. Iz navedene listine tudi izhaja, da je sestra udeleženca C. C. povedala, da se njen brat od junija letos nenavadno vede. Sprva ji je povedal, da ima sliko v sliki, kar je ona povezovala z njegovo sarkoidozo in slabšanjem vida. Navajal je, da je zdravilec, ki pomaga vsem ljudem in jih bo zdravil. Čedalje bolj je postajal psihotičen, z veličavskimi idejami, včasih je nesmiselno in nepovezano govoril, ni hotel nobenega poslušati in je medtem postajal agresiven, se drl in vpil. Povedal ji je, da je pod njihovo hišo množično grobišče, da mrtvi ljudje hodijo okoli in da jih hočejo vse ubiti. Tudi sam je klical na policijo, da mu nekdo hoče vdreti v hišo, in ko so naredili hišni obisk, niso ničesar izsledili, ob tem se je nenavadno vedel. Povedal ji je, da so mu v ... vgradili v glavo čip, ki oddaja signal, katerega on sliši, sedaj mu sledijo in se mu hočejo maščevati. Ko je odšel od bivše punce, je več ur stal na mrazu ter čakal na prevoz za ... Staršem prepoveduje jemanje zdravil, zato mati daje bolnemu očetu, ki je prestal možgansko kap, zdravila na skrivaj, da brata ne bi razburila. Večkrat staršem govori, da bodo vsi umrli, tudi svoji punci je povedal, da bosta oba umrla in šla v večnost. Pri starših je imel v rokah nož in je grozil s samomorom, ob tem se ni poškodoval, čez nekaj časa je nož odložil. Ker ne je in več dni zapored ni spal, je shujšal. V stanovanju od bivše punce je bil zaprt v kopalnici več ur, potem se je usedel za mizo ter neprekinjeno govoril celo noč. V navedenem poročilu še izhaja, da je bivša punca udeleženca napisala podrobno heteroanamnezo v zvezi z njim in da ocenjuje, da potrebuje zdravljenje, ker ni v redu.

9.6. Sodišče prve stopnje je odločitev, da se udeleženca odpusti z oddelka pod posebnim nadzorom oprlo na izpovedbo udeleženca, njegovo medicinsko dokumentacijo ter mnenje izvedenke. V obrazložitvi odločitve je navedlo, da v danem primeru niso podani vsi zakonski pogoji iz 1. odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za dopustno zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez njene privolitve, saj po pogovoru z osebo, kakor tudi iz izvedenskega mnenja jasno izhaja, da oseba nima simptomov manije ali depresije, ne ogroža svojega zdravja in življenja, zdravja in življenja drugih ljudi ter ne povzroča materialne škode, kakor tudi nima hudo motene presoje realnosti.

10.7. Sklep se sklicuje na medicinsko dokumentacijo, ki pa je v spisu ni, prav tako iz spisa ni razvidno, da bi sodišče sprejelo dokazni sklep o vpogledu v njo, niti ni razvidno, katero medicinsko dokumentacijo je izvedenka vpogledala, zaradi česar je podan pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka. Nadalje se niti sodišče prve stopnje niti izvedenka nista opredelila do zgoraj povzetega poročila (priloga A1) glede ugotovitev napotne zdravnice ter opisa dogajanja sestre udeleženca. Iz obrazložitve tudi ne izhajajo razlogi za hospitalizacijo udeleženca v Psihiatrični bolnišnici B. od 14. 11. do 19. 11. 2024 in v tem času opravljeno diagnostiko. Sodišče ni zaslišalo najbližjih oseb, ki bi lahko dale podatke, pomembne za odločitev, zato je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, razlogi za odločitev pa pomanjkljivi. V skladu z določbo 1. odstavka 64. člena ZDZdr lahko sodišče poleg izvedenca ter udeleženca zasliši tudi najbližjo osebo (njegov oče, ki ga je udeleženec navedel kot najbližjo osebo) ter druge, ki bi lahko dali podatke, pomembne za odločitev (pritožnica, ki je sestra udeleženca, in bivša punca udeleženca). Navedbe v poročilu ter pritožbene navedbe, če se izkažejo za resnične, namreč nakazujejo na možnost obstoja psihičnih motenj, ki jih je morda udeleženec uspešno prikril pred sodiščem in izvedenko. Tudi za ugotovitev neobstoja duševne motnje ne zadostuje ugotovitev sodišča prve stopnje, da oseba nima simptomov manije ali depresije.

11.8. Osnovni pogoj za izrečen ukrep po 39. členu ZDZdr je obstoj duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da ni mogoče izključiti, da udeleženec nima kronične psihične motnje v smislu psihoze, vendar pa

trenutno ni razlogov za zadržanje na varovanem oddelku Psihiatrične bolnišnice A., kot so določeni v ZDZdr. Izvedensko mnenje je pomemben dokaz v postopku odločanja o obstoju pogojev iz 39. člena ZDZdr, zato mora biti jasno, argumentirano in nedvoumno, kar predloženo mnenje v konkretni zadevi ni, zaradi česar pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa ni mogoč. Izvedenec mora v izvedenskem mnenju odgovoriti na vprašanja sodišča in pri tem svoje odgovore utemeljiti na način, da so za sodišče in udeležence postopka preverljivi. Iz izvedeniškega mnenja ni jasna ugotovitev o (ne)obstoju psihoze pri udeležencu, prav tako je izostala obrazložitev, zakaj izvedenka meni, da trenutno ni razlogov za zadržanje. Če je s tem izvedenka menila, da je za ugotovitev, ali so podani razlogi za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, potrebno opraviti nadaljnje medicinske preiskave oziroma diagnostiko, ima sodišče možnost, da z začasno odredbo odloči, da oseba ostane na opazovanju v oddelku pod posebnim nadzorom največ dva dni od dneva izdaje začasne odredbe. Izvedenka se tudi ni opredelila glede opravljene diagnostike udeleženca v času pridržanja v Psihiatrični bolnici B.

12.9. Ker se sodišče do navedb, ki so v zadevi pravno pomembne, ni opredelilo, je storilo kršitev določb pravnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), prav tako pa je bilo v posledici nepopolno izvedenega dokaznega postopka nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kar narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 1. odstavkom 30. člena ZDZdr). Pritožbeno sodišče navedenih pomanjkljivosti ne more samo odpraviti, ne da bi nedopustno poseglo v pravico udeležencev do pritožbe (25. člen Ustave RS), hkrati pa ocenjuje, da glede na že izvedene dokaze pred sodiščem prve stopnje dopolnitev postopka pred sodiščem iste stopnje ne bo bistveno zavlekla postopka, zaradi česar tudi ne bo prišlo do kršitve pravice do odločanja brez nepotrebnega odlašanja.

13.10. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje dopolni dokazni postopek z zaslišanjem oseb, ki bodo lahko dale podatke, potrebne za odločitev, ter z natančnim zaslišanjem izvedenke, kateri naj razodene izpovedbe zgoraj navedenih oseb, nato pa ob upoštevanju vseh listin v spisu in pridobljene zdravstvene dokumentacije o zadevi ponovno odloči ter za svojo odločitev navede konkretne razloge.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 39, 39/1, 64, 64/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.