Jedro

Oseba, ki pride k prodajalcu po blago s pisno naročilnico opremljeno z žigom in podpisom, ni mogoče šteti za pooblaščenca po 1. odst. 98. člena ZOR.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi opr. št. I Ig 224/92 z dne 25.12.1992 razveljavi tudi v 1. tč. izreka za znesek 6.236,40 SIT in v 3. tč. za 600,00 SIT izvršilnih stroškov ter da mora tožeča stranka povrniti toženi 6.626,00 SIT pravdnih stroškov.

Tožeča stranka se pritožuje in uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 1. odst. 353. člena ZPP. Trdi, da je izrek sodbe nerazumljiv, ker je navedeno, da se sklep o izvršbi "razveljavi tudi za", saj je bil sklep o izvršbi v znesku 26.213,00 SIT pravnomočen. Pojasnjuje, da je šlo za ročni kup, kjer ni pismene pogodbe. Pri kupcu zaposleni delavec pride k prodajalcu z naročilnico s podpisom in pečatom. Ta delavec ima vsa pooblastila za sklenitev pogodbe o prodaji, zato je gotovo pooblaščen za dogovor o vseh bistvenih elementih pogodbe, tudi za obresti. Tudi stroškovna odločitev je nepravilna, ker sodišče ni upoštevalo, da je tožena stranka del zahtevka pripoznala.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana sodba je izdana v postopku v sporih majhne vrednosti (1. odst. 502. člena ZPP), zato se sme izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in nepravilne uporabe materialnega prava (1. odst. 467. člena ZPP).

Sodišče druge stopnje je zato izpodbijano sodbo preizkusilo le v mejah dovoljenih pritožbenih razlogov in je pri tem ugotovilo, da ti niso podani. Izrek sodbe ni nerazumljiv, tožeča stranka ga le nepravilno razume. Besede "se razveljavi tudi v tč. 1 izreka" ne pomenijo, da je bil sklep o izvršbi razveljavljen že za znesek 26.213,50 SIT spp kot zmotno meni tožeča stranka. Beseda "tudi" je v izrek dana zaradi tega, ker je bil sklep o izvršbi za znesek 6.236,40 SIT razveljavljen najprej v tč. 2 izreka (v delu s katerim je bila dovoljena izvršba), z izpodbijano sodbo pa je bil razveljavljen za isti znesek tudi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo plačilo (1. tč. izreka izvršilnega sklepa). S pritožbo uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. člena ZPP zato ni podana. Sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP. Na ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, ko je zahtevek za plačilo zneska 6.236,00 SIT spp zavrnilo. Za pritožnikovo stališče, da je oseba, ki pride po blago s pisno naročilnico, ki je opremljena z žigom in pečatom in podpisom stranke, ki naroča blago, pooblaščena za sklenitev pogodbe, ni opore v materialnih predpisih. Ponudba (naročilo) s strani kupca je v takem primeru dana pisno z naročilnico in ne po osebi, ki je naročilnico k prodajalcu prinesla. Naročilnica ni podpisana od osebe, ki je prevzela blago. Zato osebe, ki pride k prodajalcu s pisno naročilnico, ni mogoče šteti za pooblaščenca po 1. odst. 98. člena ZOR.

Tudi stroškovna odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi odločilo le o pravdnih stroških od ugovarjanega zneska, za katerega je pravda tudi tekla. O teh stroških je glede na uspeh v pravdi pravilno odločilo. O stroških od dela zahtevka, glede katerega tožena stranka ni ugovarjala zoper izvršilni sklep, pa je bilo odločeno že s sklepom z dne 24.2.1993. Iz vseh teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in po 368. členu ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.