Jedro

Okoliščina, da je tožnik sodnik pritožbenega sodišča in da bo najkasneje v pritožbenem postopku potrebno odločati o izločitvi sodnikov pritožbenega sodišča, se ne tiče okrajnega sodišča, ki je predlagalo delegacijo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

V pravdni zadevi Okrajnega sodišča B. opr. št. P 167/2005 je to sodišče predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki ne bi bilo z območja Višjega sodišča v A. Navedlo je, da je v tej pravdi tožnik višji sodnik na gospodarskem oddelku Višjega sodišča v A. Razpravljajoča sodnica je vodja izvršilnega oddelka in odloča tudi o zadevah gospodarske izvršbe in v pravdnih zadevah. Zato meni, da obstajajo okoliščine, ki bi pri nasprotni stranki lahko vzbudile dvom v njeno nepristranskost, kot to predvideva 6. točka 70. člena Zakona o pravdnem postopku, če bi sodila v zadevi, v kateri kot tožeča stranka nastopa sodnik neposredno višjega sodišča, ki na pritožbeni stopnji odloča o zadevah, o katerih sama odloča na prvi stopnji. Hkrati tudi meni, da obstajajo tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Če bi predsednik Okrajnega sodišča B. ugodil njenemu predlogu za izločitev in zadevo predodelil drugi pravdni sodnici, bo v primeru pritožbe moralo odločati Višje sodišče v A., katerega sodnik je tožnik v tej pravdni zadevi in bo takrat zagotovo ponovno potrebno odločati o izločitvi sodnikov Višjega sodišča v A. Predlog ni utemeljen.

Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Ur. l. RS št. 73/2007) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali sodišča določi za postopanje drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

V prvem delu predloga navaja razpravljajoča sodnica razloge, ki se tičejo samo nje in gre dejansko za predlog za izločitev sodnika v smislu 6. točke 70. člena ZPP, o katerem po prvem odstavku 73. člena ZPP odloča predsednik sodišča, ki zadevo obravnava. V tem delu torej ne gre za predlog za smotrno delegacijo v smislu 67. člena ZPP, o katerem odloča Vrhovno sodišče. V drugem delu predloga je navedeno, da bo v primeru predodelitve zadeve drugi pravdni sodnici v primeru pritožbe odločalo Višje sodišče v A., katerega sodnik je tožnik v tej pravdni zadevi in bo takrat ponovno potrebno odločati o izločitvi sodnikov Višjega sodišča v A. Takemu razlogu ni mogoče pritrditi. Glede Okrajnega sodišča B. sploh ni naveden tehten razlog za določitev drugega sodišča, razen tega, da je pristojno pritožbeno sodišče Višje sodišče v A., katerega sodnik je tožnik in bo najkasneje v pritožbenem postopku potrebno odločati o izločitvi sodnikov Višjega sodišča v A. Predlog torej dejansko ne navaja razlogov glede Okrajnega sodišča B., temveč le razloge, ki se tičejo Višjega sodišča v A. O morebitni določitvi drugega sodišča namesto Višjega sodišča v A. pa bo mogoče odločati šele, ko bodo ali to sodišče ali stranke podali ustrezen predlog. Ker torej v predlogu Okrajnega sodišča B. ni najti ničesar tehtnega za prenos sojenja na drugo okrajno sodišče, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.