Jedro

Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločalo o stroških postopka, ki jih je na podlagi priglašenega stroškovnika kot prvostopenjski organ odmeril prekrškovni organ, pritožba zoper takšno sodbo ni dovoljena in jo je bilo potrebno zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo razsodilo, da se zahteva za sodno varstvo zoper zavrnilni del sklepa o stroških postopka z dne 28. 9. 2014 zavrne kot neutemeljena ter da je storilec dolžan plačati takso v znesku 20,00 EUR.

2. Zoper tako sodbo se pritožuje storilčev zagovornik, kot navaja v pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o prekrških (ZP-1). V pritožbi navaja, da je šlo vsaj za povprečno zahtevno zadevo in ne za enostavno zadevo, kot sta to odločila oziroma presodila prekrškovni organ in sodišče prve stopnje.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Ob prejemu pritožbe in spisa prekrškovne zadeve je sodišče druge stopnje dolžno po uradni dolžnosti najprej preizkusiti pravočasnost in dovoljenost pritožbe. V okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pa je pritožbeno sodišče v predmetni zadevi ugotovilo, da pritožba zoper izpodbijano sodbo ni dovoljena.

5. Prvi odstavek 66. člena ZP-1, ki ureja pravico do pritožbe zoper odločitve sodišča prve stopnje v zvezi z zahtevo za sodno varstvo, določa, da je zoper sklep sodišča, s katerim je zahteva za sodno varstvo zavržena, dovoljena pritožba iz vseh razlogov po 154. členu tega zakona. Zoper druge odločbe sodišča prve stopnje pa lahko v skladu z drugim odstavkom 66. člena ZP-1 osebe iz prvega odstavka 59. člena ZP-1 vložijo pritožbo iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1, razen glede stroškov postopka, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek, ali če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku, ali če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi, ki presega 400,00 EUR. Drugi odstavek 66. člena ZP-1 je po mnenju pritožbenega sodišča potrebno razumeti tako, da je pritožba proti drugim odločbam sodišča prve stopnje, ki niso naštete v prvem odstavku 66. člena ZP-1, dovoljena le, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek, ali če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku, ali če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400,00 EUR, vloži pa se lahko le iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1, razen glede stroškov postopka, ko ni dopustna niti iz teh razlogov. To pomeni, da so stroški postopka iz določbe drugega odstavka 66. člena ZP-1, ki ureja dopustnost pritožbe in dovoljene pritožbene razloge, izrecno izvzeti. S tem je zakonodajalec uzakonil ureditev, po kateri je proti odločitvi sodišča o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo pritožba praviloma izključena, ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo pa je odločanje okrajnega sodišča primerljivo z odločanjem pritožbenega sodišča o pravnem sredstvu, kar je mogoče razbrati iz odločbe Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-56/06. Tako tudi prvostopenjsko sodišče v skladu s 59. členom ZP-1 v postopku za zahtevo za sodno varstvo smiselno uporablja določbe pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku in o stroških postopka odloči dokončno, kakor odloči o njih tudi višje sodišče kot pritožbeno sodišče, na kar napotuje analogna uporaba 147. člena ZP-1. 6. Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločalo o stroških postopka, ki jih je na podlagi priglašenega stroškovnika kot prvostopenjski organ odmeril prekrškovni organ, glede na obrazloženo ob upoštevanju drugega odstavka 66. člena ZP-1 pritožba zoper takšno sodbo ni dovoljena in jo je bilo potrebno na podlagi prvega odstavka 163. člena ZP-1 zavreči. 7. Pri tem je potrebno poudariti, da na vprašanje dopustnosti pritožbe ne more vplivati niti napačen pravni pouk sodišča prve stopnje, iz katerega izhaja, da naj bi bila zoper sodbo dovoljena pritožba na Višje sodišče v Celju v 8-ih dneh od vročitve te sodbe, saj sodišče ne more stranki dati z napačnim pravnim poukom več pravic, kot ji gredo po zakonu. Ob upoštevanju napačnega pravnega pouka pa pritožbeno sodišče storilca ni obremenilo za stroške pritožbenega postopka, da ne bi ravnalo v njegovo škodo, ko je, čeprav s pritožbo vloženo po svojem zagovorniku, zgolj sledil pravnemu pouku sodbe prvostopenjskega sodišča.