Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica toži na odškodnino in se sklicuje na sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO (s splošnimi pogoji). Gre za vprašanje, ali je traktor (traktor s prikolico, nakladalko za spravljanje sena) v času škodnega dogodka opravljal običajno funkcijo prometnega sredstva (in je zavarovalnica dolžna povrniti škodo), ali pa je opravljal le funkcijo delovnega sredstva – za opravilo nakladanja bal sena. Škodni dogodek se je zgodil, ko je tožnica je 28. 5. 2016 z očimom in mamo spravljala kocke (bale) sena na način, da je očim vozil traktor z nakladalko, mama je pobirala kocke sena in jih podajala na nakladalko, na kateri je stala tožnica in zlagala kocke sena, in sicer je očim ustavil ob vsaki kocki sena, nakar je mama podala kocko tožnici ter vozniku kasneje dala znak za speljevanje. Tožnica je stala na zadnjem delu nakladalke in kocke zlagala v predzadnjo vrsto; ko je bila v položaju z dvignjenimi rokami nad glavo, s katerimi je popravljala balo sena, je zaradi sunkovitega premika nakladalke kot posledice premika traktorja izgubila ravnotežje, tako da se ni mogla uloviti, zaradi česar je padla nazaj in na tla. Tožnica je bila stara 34 let, utrpela je zlom 9. prsnega vretenca.

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 25.473,09 EUR (od tega za nepremoženjsko škodo 18.500,00 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 7. 2017 do plačila (I. točka izreka sodbe), v preostalem delu (za 13.658,61 EUR) je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih (I. in II. točka izreka) potrdilo. Presodilo je, da je v obravnavanem škodnem dogodku šlo za uporabo vozila v smislu 3. člena Direktive 72/166/EGS z dne 24. 4. 1972 (UL L 103, 2. 5. 1972) in 15. člena Zakona o obveznem zavarovanju v prometu (v nadaljevanju ZOZP) in posledično obstaja zavarovalno kritje na podlagi sklenjenega obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Traktor se je s priklopljeno nakladalko premikal po makadamski poti, in sicer z namenom pobiranja kock sena, ki so se nahajala ob tej poti. Tovrstna uporaba traktorja ne pomeni le uporabe traktorja zgolj v funkciji delovnega stroja, saj je šlo tudi za premikanje traktorja in hkrati z njim oziroma v odvisnosti od njegovega premikanja tudi za premikanje nanj priklopljene nakladalke, in sicer ne le ob konkretnem sunku, temveč tudi sicer ob opravilu kot takem, saj je šlo za kontinuirane krajše premike na daljši relaciji, kar pa pomeni, da ne gre za delovanje traktorja kot delovnega stroja, saj ta ni opravljal čiste delovne (neprometne) funkcije. Ustaljena praksa pri spravljanju kock sena na nakladalko je takšna, da ena oseba stoji na nakladalki in nalaga tovor. Sodišče prve stopnje je glede na nenadnost premika traktorja in upoštevaje dejstvo, da je bila tožnica tik pred padcem obrnjena proti notranjosti nakladalke in je pri tem imela navzgor stegnjene roke ter bi se zato težko prijela za ogrodje nakladalke, pravilno zaključilo, da tožnici ni mogoče očitati nikakršnega prispevka k nastanku škode. Višina odškodnine je odmerjena pravilno.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj: Ali je odločitev sodišča druge stopnje, da je v konkretnem primeru traktor opravljal prevozno funkcijo oz. funkcijo vozila, materialno pravilna? Ali je odločitev sodišča druge stopnje, da je podano jamstvo za obravnavani škodni dogodek po zavarovalni pogodbi za zavarovanje avtomobilske odgovornosti na podlagi uporabe določil ZOZP glede na funkcijo traktorja, ki jo je ta imel v trenutku nastanka škodnega dogodka, materialno pravilna? Ali je odločitev sodišča druge stopnje, da tožnici ni mogoče očitati nobenega soprispevka k škodnemu dogodku in posledični škodi, materialno pravilna? Ali je odločitev sodišča, da je bila toženka z navedbami po prejemu izvedeniškega mnenja prekludirana, pravilna? Ali je odmera vseh oblik nepremoženjske škode, to je iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in strahu, v konkretnem primeru pravilna oz. ali je bila tožnici odmerjena pravična in primerna odškodnina iz naslova nepremoženjske škode?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožene stranke zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).