Jedro

Če toženec ni spoštoval dogovora s tožnikom o tem, kjer bo potekala kanalizacija in je kanalizacijo napeljal po tožnikovi parceli po drugačni trasi od dogovorjene, je takšno njegovo ravnanje opredeliti kot neutemeljeno vznemirjanje lastnika.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico, ki jo ima tožnik na nepremičnini - parceli št. 1149/2, vpisani pri vl. št. 686 k.o. ... s tem, da po pooblaščeni organizaciji odstrani tisti del kanalizacijske napeljave, ki je speljana od hiše toženca naprej do regulacijskega jaška po parceli št. 1149/2 vpisane pri vl. št. 686 k.o. ... ob javni poti in dalje do priključka na javno kanalizacijo, ki poteka po parceli št.-1149/2 vpisane pri vl. št. 686 k.o. ... v približni dolžini 50 metrov ali več, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

Odločilo je tudi, da je toženec dolžan tožniku povrniti nastale pravdne stroške v znesku 35.220,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od izdaje sodbe do plačila.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil toženec. Iz pritožbe je razvidno, da se pritožuje iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je leta 1992 investiral v svojo kanalizacijo fekalnih vod v javno kanalizacijo, naročil projekt in izvajalca del. Trasa v dolžini 45 metrov poteka po svetu tožnika, za kar je od njega dobil tudi ustno dovoljenje. Z novo kanalizacijo je logično odpadla greznica, saj je vse izdelano po projektu, tako da nima greznice. Po nekaj mesecih p-a je prišel tožnik do njega in zahteval prestavitev kanalizacije za eden do dva metra proti grmovju in drevesom, sam pa mu je povedal, da instalacija ni instalirana iz vrvi, ki bi se dala oviti okoli grmovja ali dreves. Gnojevka iz njegovega stanovanjskega objekta izteka v vodovarstveni teren.

Nadalje navaja, da parcela tožnika ni na zazidljivem območju in naj zato višje sodišče zahteva od tožnika na vpogled projekt objekta z gradbenim dovoljenjem, katerega namerava graditi. Če tega nima, je šikaniranje p-oštenega občana očitno.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje se strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da sta se pravdni stranki dogovorili, da sme toženec po tožnikovi parceli št. 1149/2 vpisani pri vl. št. 686 k.o. ... napeljati kanalizacijo po trasi, ki bi potekala največ 1,5 m od vzhodnega roba navedene parcele in da toženec ni spoštoval takšnega dogovora, ko je kanalizacijo napeljal po drugačni trasi od dogovorjene. Toženec je torej imel dovoljenje tožnika za napeljavo kanalizacije, vendar pa le v dogovorjeni oddaljenosti od -roba parcele, na pa tudi na območju kjer ta kanalizacija dejansko poteka. Zato se sodišče druge stopnje ne strinja z navedbami pritožnika, da je imel dovoljenje tožnika za napeljavo kanalizacije. Pri svojih zaključkih o tem se je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno oprlo na vsebino zapisnika o spravnem razgovoru med pravdnima strankama z dne 4.5.1992 (priloga A4 spisa).

Prav tako se sodišče druge stopnje strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da toženčev poseg v parcelo tožnika za tožnika predstavlja oviro pri izvrševanju njegove lastninske pravice na parceli št. 1149/2 in sicer zato, ker tožnik parcele ne more uporabiti za gradnjo hiše, kar mu onemogoča prav kanalizacija, ki jo je po parceli napeljal toženec. Ob tem pa na presojo, ali ravnanje toženca predstavlja za tožnika oviro pri izvrševanju njegove lastninske pravice, morebitna nezazidljivost parcele, ki jo omen-ja pritožnik, nima vpliva, saj sama legalnost gradnje ni predmet presoje sodišča, ampak je predmet upravnih postopkov.

Sodišče prve stopnje je torej na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo 42. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), ko je toženčevo ravnanje opredelilo kot neutemeljeno vznemirjanje lastnika - tožnika pri izvrševanju njegove lastninske pravice. Ker tudi ni storilo nobene izmed bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), je sodišče druge stopnje pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sod-bo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP/77).

Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 29/90 in RS, št. 55/92.