Jedro

Zaradi odpadlih stikov v primeru bolezni ne bo nastala nikakršna škoda, zaradi tega tudi ne bo trpel odnos, ki ga ima mld. otrok z očetom, saj ima z njim določene dovolj obsežne stike.

Neutemeljene so navedbe, da video posnetek merjenja ne predstavlja dejanskega dokaza bolezni in ni ustrezen način dokazovanja. Video posnetek merjenja temperature z razvidnim časom in rezultatom merjenja pred začetkom stika namreč pomeni, da je treba izkazati tako uro, kot datum merjenja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu predlagateljice z dne 18. 10. 2021 za izdajo začasne odredbe, tako da je sklep o začasni odredbi II N 000/2019 z dne 27. 10. 2020 v tretji alineji 1. točke spremenilo tako, da stik mld. A. A. z očetom med tednom (ponedeljek in sreda popoldan) zaradi bolezni mld. A. A. odpade, če je imela mld. A. A. povišano telesno temperaturo v obdobju zadnjih 24 ur pred začetkom stika ali če mati bolezensko stanje mld. A. A. izkaže z zdravniškim potrdilom, takoj ko ga uspe pridobiti pri zdravniku. Mati mora kot dokaz o povišani telesni temperaturi mld. A. A. očetu poslati video posnetek merjenja temperature z razvidnim časom in rezultatom merjenja. Če oče ne verjame, da ima A. A. povišano temperaturo lahko od matere zahteva, da opravita video klic, udeleženca sicer drug drugega o zdravstvenem stanju mld. A. A. obveščata po elektronski pošti (I. točka izreka). V ostalem delu je ostala začasna odredba z dne 27. 10. 2020 nespremenjena; kar je zahtevala predlagateljica drugače ali več, je sodišče zavrnilo; začasna odredba stopi v veljavo z dnem izdaje in traja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča; pritožba ne zadrži njene izvršitve (II. do V. točka izreka). Stroški odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe so nadaljnji stroški postopka (VI. točka izreka). Predlog nasprotnega udeleženca z dne 3. 11. 2021 za denarno kaznovanje predlagateljice je sodišče zavrnilo (VII. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbo vlaga zoper ugodilni del izpodbijanega sklepa, tj. zoper I. točko izreka. Predlaga, da višje sodišče izpodbijano točko izreka spremeni tako, da stik mld. A. A. z nasprotnim udeležencem med tednom zaradi bolezni mld. A. A. odpade, če je imela ta povišano telesno temperaturo v obdobju zadnjih 24 ur pred začetkom stika ali če je pri njej prisotna pred izvedbo stika druga bolezen, brez povišane telesne temperature, pri čemer je dolžna predlagateljica v vseh primerih bolezensko stanje mld. A. A. izkazati nasprotnemu udeležencu z zdravniškim potrdilom, takoj ko ga uspe pridobiti pri zdravniku, vendar najkasneje v roku dveh dni, ki sledita dnevu, ko je stik odpadel. Drugi stavek prve alineje točke I se črta, sodišče pa naj hkrati odloči, da je predlagateljica dolžna nasprotnemu udeležencu povrniti vse stroške pritožbe. Podrejeno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep v I., II. ter IV. do VI. točki izreka razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe v celoti zavrne s stroškovno posledico.

Nasprotni udeleženec meni, da je odločitev sodišča v delu, ko je sklenilo, da stik odpade, če je imela mld. A. A. v zadnjih 24-ih urah pred začetkom stika povišano temperaturo in se to dokazuje z video posnetkom merjenja temperature, napačna. Nasprotni udeleženec je s predložitvijo večjega števila dokazov tekom postopka izkazal, da je ravnanje predlagateljice usmerjeno v preprečevanje stikov. Predlagateljica je stike preprečevala, saj sicer izdaja začasne odredbe ne bi bila potrebna. Ureditev sodišča predlagateljici omogoča, da prepreči izvedbo stika zgolj z navedbo, da je imela mld. A. A. v zadnjih 24-ih urah pred začetkom stika vročino. Video posnetek merjenja temperature z vidnim časom merjenja, če ni vidno, kateri dan je bilo merjenje opravljeno, omogoča, da se na zalogo naredi več merjenj in se jih uporabi po potrebi. Takšen posnetek ne predstavlja dejanskega dokaza, da je bila mld. A. A. res bolna oziroma, da je dejansko v zadnjih 24-ih urah pred začetkom stika imela povišano temperaturo. Ni jasno, kako naj bi se ura posnetka sploh izkazovala. Takšen način je v celoti neustrezen. Ker je hkrati sklenjeno, da predlagateljica lahko bolezensko stanje mld. A. A. izkaže z zdravniškim potrdilom, ki ga lahko pošlje naknadno, takoj ko ga uspe pridobiti pri zdravniku, je odločitev sodišča tudi nerazumljiva. Pravilno bi bilo, da se morebitna bolezen mld. A. A. v vseh primerih izkazuje z ustreznimi zdravniškimi potrdili, ki jih mora predlagateljica predložiti najkasneje v roku dveh dni po dnevu, v katerem bi moral biti izveden stik, ki je odpadel. Predlagateljica je namreč dolžna mld. A. A. nemudoma odpeljati k zdravniku, kar pomeni, da se mora naročiti na pregled na dan odpadlega stika ali najkasneje naslednji delovni dan, najkasneje v roku dveh dni od odpadlega stika se bo pregled tudi izvedel in bo predlagateljica v tem roku pridobila zdravniško potrdilo, če bo A. A. res bolna. Pregled je potreben tudi za to, da se predlagateljici odobri bolniška odsotnost za nego in varstvo otroka.

Sodišče nadomestnih stikov ni določilo. Namen nadomestnih stikov je, da se z njimi nadomestijo stiki, ki so odpadli zaradi bolezni. Sodišče prve stopnje bi moralo v I. točki izpodbijanega sklepa, ko je določilo pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se stiki med tednom ne izvedejo, za primer neizvedbe stikov določiti nadomestne stike, ki se izvedejo prvi naslednji torek ali četrtek po koncu bolezni mld. A. A. v obsegu, ki je enak obsegu stikov, ki so odpadli. Ker sodišče tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo in storilo bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa. Upoštevati je treba, da so določeni le stiki konec tedna vsakih 14 dni in le dvakrat med tednom po tri ure popoldne, niso pa določeni stiki v času zimskih in poletnih počitnic ter v času praznikov in drugih dela prostih dni. To narekuje potrebo, da se v primeru, da stiki med tednom odpadejo zaradi bolezni, le-ti nadomestijo z drugimi stiki. Predlagateljica je sama navedla, da se z določitvijo nadomestnih stikov strinja.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev. Predlagateljica nikoli ni preprečevala stikov in so drugačne navedbe neresnične, kar dokazuje že dejstvo, da je stik z očetom od leta 2019 odpadel le dvakrat. Pojasnjuje, zakaj je predlagala, da se bolezen lahko dokazuje tudi z video posnetkom merjenja temperature iz zadnjih 24 ur pred stikom. Navedbe, da bi predlagateljica to lahko izrabila s posnetki na zalogo, so absurdne. Začasna odredba jasno določa, da mora biti iz posnetkov razviden čas merjenja oziroma mora biti razvidno, da je bilo to opravljeno v zadnjih 24-ih urah pred začetkom stika, kar se lahko izkaže le z razvidnim datumom in uro snemanja. Zaradi epidemije COVID-19 je dostop do zdravnikov otežen, brez zdravniškega pregleda otrok ne more dobiti zdravniškega potrdila o bolezni, na pregled je treba čakati tudi več dni, pogoj za pregled je tudi negativen test na COVID-19. Po predlogu nasprotnega udeleženca bi bilo potrebno konstantno usklajevanje s pediatrom in ukvarjanje predlagateljice z dokazovanjem bolezni. V dveh dneh predlagateljica običajno ne uspe naročiti A. A. na testiranje na COVID-19 in dobiti potrdila od pediatra, zato je predlog nasprotnega udeleženca neutemeljen in neživljenjski. Stiki med nasprotnim udeležencem in mld. A. A. so dovolj obsežni. Zaključek sodišča, da ni izkazane nujnosti za določitev nadomestnih stikov, je pravilen. Poleg tega je stik med nasprotnim udeležencem in mld. A. A. zaradi bolezni dejansko odpadel le enkrat ali dvakrat. Nasprotni udeleženec tudi ni podal predloga za izdajo začasne odredbe, s katero bi se določili nadomestni stiki. Sodišče je odločalo o predlogu predlagateljice in do kršitve materialnega prava in določb postopka s strani sodišča prve stopnje ni prišlo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano I. točko izreka, s katero je delno ugodilo predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe, poseglo le v tretjo alineje 1. točke izreka sklepa o začasni odredbi z dne 27. 10. 2020, tj. v ureditev načina izkazovanja bolezenskega stanja mld. A. A. To je namreč razlog, da stik mld. A. A. z očetom med tednom (ponedeljek in sreda popoldan) odpade. V ostalem delu v predhodno odločitev sodišče ni posegalo. Sodišče je že v sklepu z dne 27. 10. 2020 pojasnilo, da zaradi odpadlih stikov v primeru bolezni mld. A. A. ne bo nastala nikakršna škoda, zaradi tega tudi ne bo trpel odnos, ki ga ima z očetom, ker ima z njim določene dovolj obsežne stike.1 Sodišče zato že takrat ni odločilo, da se odpadli stiki nadomestijo. Ker je sodišče v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da tudi v fazi izdaje tega sklepa nasprotni udeleženec ni uspel izkazati, da mati hčerino bolezen obrača sebi v prid, z namenom, da bi stike z očetom preprečevala (mati je namreč bolezen otroka izkazala s potrdili o upravičeni zadržanosti od dela in zdravniškimi izvidi, sam nasprotni udeleženec pa je izpovedal, da je do sedaj na račun hčerine bolezni stik dejansko odpadel le enkrat ali dvakrat) je odločitev sodišča, da ne določi nadomestnih stikov, pravilna.

6. Ob ugotovljenem je neutemeljena pritožbena navedba, da je sodišče, ker ni določilo nadomestnih stikov, zmotno uporabilo materialno pravo. Tudi ne drži, da je storilo bistveno kršitev določb postopka, pri čemer nasprotni udeleženec niti ne pojasni, za kakšno kršitev določb postopka naj bi šlo. Kot pravilno v odgovoru na pritožbo navaja predlagateljica, je sodišče odločalo o predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe, ki ji je le delno ugodilo, ne pa o predlogu nasprotnega udeleženca, s katerim bi ta zahteval določitev nadomestnih stikov.

7. Neutemeljena je navedba, da je nasprotni udeleženec dokazal, da je ravnanje predlagateljice (v času odločanja) usmerjeno v preprečevanje stikov. Navaja, da je že z dejstvom, da je bila v letu 2020 izdana začasna odredba glede stikov, dokazano, da je stike predlagateljica dejansko preprečevala. Navedbe niso utemeljene, saj je odločilno stanje v času odločanja. Po izdaji začasne odredbe z dne 27. 10. 2020, s katero je bilo določeno, da stik med tednom v primeru bolezni mld. A. A. odpade, je, kot je bilo že navedeno, stik na račun bolezni dejansko odpadel le enkrat ali dvakrat. Predlog nasprotnega udeleženca za denarno kaznovanje predlagateljice je sodišče prve stopnje zavrnilo. Zoper to odločitev v VII. točki izreka se nasprotni udeleženec ne pritožuje, tako da je ta že pravnomočna. Sodišče pa je odločitev oprlo na ugotovitev, da je mati bolezen deklice izkazala z zdravniškim potrdilom in potrdilom o upravičeni zadržanosti z dela. Navedbe nasprotnega udeleženca o preprečevanju stikov se tako izkažejo za neutemeljene.

8. Sodišče prve stopnje je, ker starša nista zmožna učinkovite komunikacije, v izpodbijani I. točki izreka bolj jasno določilo časovni okvir povišane telesne temperature deklice in predložitve zdravniškega potrdila nasprotnemu udeležencu zaradi dokazovanja bolezni. Po oceni sodišča druge stopnje je ureditev načina dokazovanja bolezni ustrezna in drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene.2

9. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo utemeljeno navaja, da je splošno znano, da je od (začetka) epidemije COVID-19 dostop do zdravnikov otežen, to je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje. Splošno navodilo pediatrov je, da naj bolni otroci ostanejo doma. Predlog nasprotnega udeleženca, da bi bilo treba bolezen vedno oz. v vseh primerih izkazovati z zdravniškim potrdilom, ki bi ga morala predlagateljica predložiti najkasneje v roku dveh dni, po dnevu, v katerem bi moral biti izveden stik, ki je odpadel, je zato nerealen.

10. Sodišče je uredilo dokazovanje bolezni z dvema možnostma. Če ima mld. A. A. v obdobju zadnjih 24 ur pred začetkom stika povišano telesno temperaturo (in zato stik zaradi bolezni odpade), kot dokaz zadošča video posnetek merjenja temperature. Neutemeljene so navedbe, da video posnetek merjenja ne predstavlja dejanskega dokaza bolezni in ni ustrezen način dokazovanja. Video posnetek merjenja temperature z razvidnim časom in rezultatom merjenja v obdobju zadnjih 24 ur pred začetkom stika namreč pomeni, da je treba izkazati tako uro kot datum merjenja,3 zato so zmotna tudi zatrjevanja o merjenjih temperature na zalogo. Ob povedanem je torej navedba, da bi morala za dokazovanje bolezni predlagateljica mld. hči ob vsaki povišani temperaturi voditi k zdravniku,4 neutemeljena.

11. Bolezen mld. A. A. lahko predlagateljica izkaže tudi z zdravniškim potrdilom, takoj ko ga uspe pridobiti pri zdravniku. Ni res, da je odločitev sodišča, ki določa dva načina dokazovanja bolezni, nerazumljiva. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je lahko deklica bolna tudi, če v trenutku stika (ali v zadnjih 24-ih) nima povišane temperature. Logično je, da bo predlagateljica v primeru, ko bo telesna temperatura mld. A. A. povišana (v zadnjih 24-ih urah pred izvedbo stika, saj lahko temperaura tudi niha), bolezen dokazovala z meritvijo temperature. Če bo potreben obisk deklice pri zdravniku (npr. ko bo bolna, čeprav ne bo imela vročine), pa z zdravniškim potrdilom.5 Tudi ni res, da bi bilo pravilno, da bi morala predlagateljica potrdilo predložiti najkasneje v roku dveh dni po dnevu, v katerem bi moral biti izveden stik, ki je odpadel, zlasti ob upoštevanju že navedenih okoliščin v času odločanja. Odločilno je, da predlagateljica predloži potrdilo, ko ga pridobi pri zdravniku (kar je mogoče preveriti z datumom potrdila). Za primer, da potrdilo ne bo predloženo v skladu z začasno odredbo oziroma v primeru kršitve začasne odredbe, pa je že v sklepu z dne 27. 10. 2020 določena denarna kazen.

12. Glede na navedeno je pritožba zoper I. točko izreka neutemeljena. Neutemeljen pa je tudi (podredni) predlog nasprotnega udeleženca na razveljavitev dela izpodbijanega sklepa. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo.

1 Ti potekajo enako kot sicer tudi v času počitnic in praznikov ter dela prostih dni. 2 Glede na visoko konfliktnost udeležencev in nesposobnost dogovarjanja, optimalnega načina niti ni mogoče določiti. 3 Iz video posnetka morata biti razvidna dan in ura posnetka, kar je možno zagotoviti na različne načine, zato še bolj natančno opredeljevanje sodišča v začasni odredbi ni potrebno. 4 Kot je ugotovilo sodišče za čas odločanja, je pregled po navadi pogojen z negativnim izidom testa za COVID-19, predlagateljica pa v odgovoru na pritožbo navaja tudi, da se na pregled čaka, včasih več dni. 5 Nasprotni udeleženec navaja, da je pregled potreben vedno, da se predlagateljici odobri bolniška odsotnost za nego in varstvo otroka, ker v primeru bolezni mld. A. A. ne hodi v vrtec, temveč je doma pri predlagateljici, a spregleda, da ni izključeno, da mati koristi tudi dopust in ne le bolniškega staleža in je otroku v prvem primeru zdravniški pregled lahko prihranjen.