Jedro

Toženec ima prav, da iz izreka izhaja prisojena odškodnina 9.000,00 EUR, v obrazložitvi navedeni zneski pa dajo vsoto 10.000,00 EUR. Pritožbeno sodišče ne more ugotoviti, pri kateri od navedenih oblik škode se je prvostopenjsko sodišče zmotilo oz. ali se je zmotilo le v seštevku. Ker se sodišče prve stopnje ni odločilo za izdajo nadomestne sodbe, s katero bi lahko to očitano kršitev, ki je evidentna, sâmo odpravilo (343.a člen ZPP), je moralo pritožbeno sodišče ugoditi obema pritožbama in sodbo sodišča prve stopnje v celoti razveljaviti, saj napake ne more odpraviti sâmo, ne more namreč vedeti, kaj je sodišče prve stopnje v resnici mislilo in odločilo.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno pisanje sodbe.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za novo končno sodbo.

Obrazložitev

1. Toženec je bil pravnomočno obsojen za storitev kaznivega dejanja nasilništva na škodo tožnice. Sodišče prve stopnje mu je naložilo, da za povzročeno nepremoženjsko škodo tožnici plača 9.000,00 EUR, od tega je v razlogih navedlo, da 2000,00 EUR iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, 2000,00 EUR za strah, 6.000,00 EUR pa za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, med tem ko je višji tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Zoper sodbo se pritožujeta tako tožnica kot toženec, vsak zoper del, ki je zanj neugoden, nominalno iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom za spremembo oz. razveljavitev. Vzajemno sta na pritožbi tudi odgovorila in se oba zavzela za zavrnitev nasprotne pritožbe. Oba opredeljujeta tudi svoje pritožbene stroške.

3. Tožnica meni, da je odmerjena odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode, ki jo je utrpela, prenizka. Meni, da bi morala dobiti polno zahtevano odškodnino 14.000,00 EUR, torej 3.000,00 za strah in 9.000,00 za zmanjšanje življenjskih aktivnosti.

4. Toženec pa meni, da je prisojena odškodnina po vseh postavkah pretirana. Opozarja, na nasprotje, saj iz izreka izhaja prisojena odškodnina 9.000,00 EUR, v obrazložitvi navedeni zneski pa dajo vsoto 10.000,00 EUR. Glede zmanjšanja življenjskih aktivnosti še navaja, da je tožničino psihično stanje posledica njene siceršnje depresivnosti in anksioznosti in da dogodek ni mogel biti sprožilni element. Meni, da izvedenca tega nista raziskala. Glede povzročenih poškodb navaja, da je bil obsojen le zaradi nasilništva, ne pa zaradi povzročitve telesnih poškodb in že zato je po njegovem odškodnina previsoka. Pravi, da tožnica tudi ni jemala nobenih analgetikov. Napačno naj bi sodišče presodilo tudi, da tožničin soprispevek ni izkazan, saj ga je žalila in provocirala.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe se ne da preizkusiti, ker so njeni razlogi v nasprotju z izrekom. S tem je storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

7. Toženec ima prav, da iz izreka izhaja prisojena odškodnina 9.000,00 EUR, v obrazložitvi navedeni zneski pa dajo vsoto 10.000,00 EUR (2000,00 EUR iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, 2000,00 EUR za strah, 6.000,00 EUR pa za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti). Pritožbeno sodišče ne more ugotoviti, pri kateri od navedenih oblik škode se je prvostopenjsko sodišče zmotilo oz. ali se je zmotilo le v seštevku. Ker se sodišče prve stopnje ni odločilo za izdajo nadomestne sodbe, s katero bi lahko to očitano kršitev, ki je evidentna, sâmo odpravilo (343.a čl. ZPP), je moralo pritožbeno sodišče ugoditi obema pritožbama in sodbo sodišča prve stopnje v celoti razveljaviti, saj napake ne more odpraviti sâmo (1. odst. 354. čl. ZPP); ne more namreč vedeti, kaj je sodišče prve stopnje v resnici mislilo in odločilo, hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa to ne bo povzročilo, saj postopka ni treba dopolnjevati. Sodišče prve stopnje mora le ponovno napisati sodbo, v kateri ne bo nasprotij, da bo možen njen pritožbeni preizkus.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.