Jedro

Po določbi 2.odst. 416.čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) ohranijo, v primeru, če družbenik k svojemu poslovnemu deležu pridobi enega ali več deležev, vsi deleži svojo samostojnost. To pa pomeni, da je s prisilnim predpisom določeno, da ostane pridobljeni delež samostojen. Z odločitvijo sodišča, ki je dovolilo vpis združenega poslovnega deleža, je bilo torej kršeno materialno pravo. Tudi v primeru deklaratornih vpisov mora namreč sodišče prve stopnje preizkusiti, ali ti izpolnjujejo materialno pravne predpostavke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep s p r e m e n i tako, da zavrne predlog predlagatelja D.N. za vpis spremembe družbenikov in njihovih poslovnih deležev.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljeni zavrnilo pritožbi subjekta vpisa zoper sklep o vpisu spremembe družbenika in poslovnega deleža in zoper sklep o zavrnitvi ugovora subjekta vpisa, ki ju je na prvi stopnji izdala sodna referentka (2.odst.11.čl. ZSReg).

Zoper ta sklep o zavrnitvi pritožb je vložil subjekt vpisa po svoji pooblaščenki pritožbo in predlagal njuno razveljavitev ter zavrženje predloga oziroma njegovo zavrnitev. V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje predlog za vpis sprememb v sodni register zavreči kot nedovoljen že iz formalnih razlogov, saj ga je vložila nepooblaščena oseba. Vložila ga je namreč odv. A.J., ki se je v predlogu podpisala kot pooblaščenka predlagatelja. V spis pa je vložila le pooblastilo za zastopanje izstopajočega družbenika D.N., ki pa v predlogu ni bil naveden kot predlagatelj. Sodišče prve stopnje pa je tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo, da je izstopajoči družbenik D.N. v postopku odprodaje deleža storil več kršitev pogodbe o ustanovitvi družbe G. d.o.o. Zaradi teh kršitev pa je pogodba o odsvojitvi deleža v družbi neveljavna. Delež izstopajočega družbenika D.N. po družbeni pogodbi znaša le 2,07%, v ponudbi za odkup pa je v prodajo ponujal delež v višini 2,24%. Družbenik pa ne more odsvojiti večjega poslovnega deleža, kot ga ima po družbeni pogodbi. Tudi postopek odsvojitve deleža ni bil pravilno izveden, saj ponudbe za prodajo poslovnega deleža družbenik ni poslal vsem ostalim družbenikom.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se sicer popolnoma strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da zgolj dejstvo, da je bil v predlogu napačno kot predlagatelj naveden subjekt vpisa, vsebinsko na zadevo ne more vplivati, saj je bil sicer postopek pravilno izpeljan. Tudi stališče sodišča prve stopnje, da kršitve, storjene v zvezi s sklenitvijo pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža ne morejo biti upoštevne, je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno. Sprejemljiva pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlagatelj s predložitvijo odpravka notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža zadostil formalnim pogojem iz 44.čl. Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur.l. RS, št. 20/94).

Spregledalo pa je sodišče prve stopnje, da morajo biti glede na 4.tč. 1.odst. 34.čl. Zakona o sodnem registru - ZSReg (Ur.l. RS, št. 13/94 s spremembami) za ugoditev zahtevku za vpis izpolnjene tudi druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon. Materialne predpostavke relevantne za konkreten primer, ki jih je sodišče dolžno upoštevati pri prenosu poslovnega deleža pa so določene v 416.čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD - F). Te pa po ugotovitvah pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru niso bile izpolnjene. V predlogu za vpis je namreč predlagatelj pri družbeniku M.F. predlagal vpis poslovnega deleža 5.803.965,00 SIT. Iz notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža pa je razvidno, da je izstopajoči družbenik D.N. kot odsvojitelj prodal in prenesel na pridobitelja poslovni delež v višini 2,24%, kar nominalno znaša 1.321.695,00 SIT. Pridobitelj F.M. pa je kupljeni poslovni delež združil z dosedanjim deležem v nov samostojen poslovni delež. S sklenitvijo pogodbe je postal imetnik poslovnega deleža v družbi v višini 9,40% oziroma v nominalni višini 5.803.965,00 SIT. Vpis takega (združenega) poslovnega deleža pa je bi v konkretnem primeru predlagan.

Po določbi 2.odst. 416.čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) ohranijo, v primeru, če družbenik k svojemu poslovnemu deležu pridobi enega ali več deležev, vsi deleži svojo samostojnost. To pa pomeni, da je s prisilnim predpisom določeno, da ostane pridobljeni delež samostojen. Z odločitvijo sodišča, ki je dovolilo vpis združenega poslovnega deleža, je bilo torej kršeno materialno pravo. Ker za tak vpis niso bile izpolnjene materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon, sodišče takemu predlogu ne bi smelo ugoditi. Na izpolnitev materialnih predpostavk za vpis mora sodišče paziti ne glede na to, ali gre za konstitutiven ali za deklaratoren vpis. Tudi v primeru deklaratornih vpisov mora namreč sodišče prve stopnje preizkusiti, ali ti izpolnjujejo materialno pravne predpostavke. Čim ugotovi, da take predpostavke niso izpolnjene, tak predlog zavrne. To pa ne pomeni, da je kakorkoli poseženo v pravni položaj pridobitelja oziroma odsvojitelja poslovnega deleža. Gre le za to, da tudi zagotovitev publicitetnega načela in načela zaupanja v sodni register od sodišča zahtevata le vpis materialnopravno pravilnih sklepov. Zato po stališču pritožbenega sodišča ni mogoče sprejeti stališča sodišča prve stopnje, da pa se deklaratorni vpisi opravijo v vsakem primeru, če so le izpolnjeni formalni pogoji.

V primeru, ko je dejansko stanje pravilno ugotovljeno, registrsko sodišče pa je zmoto uporabilo materialno pravo, mora sodišče druge stopnje sklep registrskega sodišča spremeniti in zavrniti predlog za vpis v sodni register (3.tč. 1.odst. 40.čl. ZSReg). Zato je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.