Jedro

Upoštevaje, da pri tožniku ni prišlo do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja glede na predhodno odločbo, torej niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik trpi sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 13. 8. 2019 ter št. zadeve:..., št. dosjeja: ... z dne 26. 3. 2019 ter da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti od 12. 12. 2018 dalje zaradi poklicne bolezni in da se mu prizna pravica do invalidske pokojnine ter da mu je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je bil že razvrščen v II. kategorijo invalidnosti zaradi poklicne bolezni in mu je bila priznana pravica do poklicne rehabilitacije. Omogočena mu je bila usposobitev za drug poklic, to je za delo računalničarja. Vendar pa je bilo že tekom samega postopka ugotovljeno, da je bil tudi v času usposabljanja v stiku s prašnimi delci, ki so negativno vplivali na potek poklicne bolezni. Zaradi tega je tudi neprekinjeno v bolniškem staležu in formalno ni niti začel opravljati dela na delovnem mestu računalničar. Tožnik se ne strinja s podanim izvedenskim mnenjem, iz katerega izhaja, da se njegovo zdravstveno stanje ni poslabšalo. Razlog več kot triletnega bolniškega staleža so prisotne krvaveče regade. Tožniku se lušči koža, pri čemer se je tudi absces razširil v predel mod in ritnic. Posledica navedenih težav je bil operativni poseg, kar vse je razvidno iz medicinske dokumentacije. Tožnik meni, da tudi za delo računalničarja ni sposoben. Poslabšanje zdravstvenega stanja bi moral ugotoviti postavljeni izvedenec, če pri svojem delu ne bi postopal restriktivno in v škodo zavarovancev. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja je utemeljeno pričakoval, da mu bodo priznane nove pravice iz invalidskega zavarovanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ...z dne 13. 8. 2019, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 26. 3. 2019. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se zavrne tožnikova zahteva za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Hkrati je bilo izrečeno, da bo kontrolni pregled potreben v mesecu decembru 2023. 6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik z odločbo št. ... z dne 3. 10. 2016 v zvezi s popravnim sklepom z dne 14. 10. 2016, razvrščen v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poklicne bolezni in mu je bila priznana pravica do poklicne rehabilitacije zaradi usposobitve za drug poklic ali delo, in sicer računalničar - SPI (IV. stopnja). Tožnik je poklicno rehabilitacijo uspešno zaključil 28. 8. 2018 in pridobil naziv "računalničar". Sodišče prve stopnje nadalje ugotavlja, da delodajalec tožnika ni premestil na drugo ustrezno delo - računalničar. Dne 19. 10. 2018 je bil vložen nov predlog za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

7. Tožnik je s tožbo uveljavljal razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poklicne bolezni in priznanje pravice do invalidske pokojnine.

8. Kot je to določeno v 1. alineji drugega odstavka 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)2 se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

9. Upoštevaje, da je bil tožnik že razvrščen v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poklicne bolezni in mu je bila tudi priznana pravica do poklicne rehabilitacije, ki jo je uspešno opravil, je za odločitev v zadevi bistven odgovor na vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi katerega bi bilo potrebno priznati nove pravice iz invalidskega zavarovanja.

10. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti v B.. V sestavi navedene komisije sta sodelovala specialist medicine dela, prometa in športa in specialistka dermatovenerologinja. Izvedensko mnenje je bilo podano na podlagi proučitve medicinske dokumentacije v spisu ter v tožnikovem zdravstvenem kartonu in pa na podlagi osebnega pregleda tožnika. Izvedenski organ je podal mnenje, da pri tožniku ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja oziroma do novih zdravstvenih težav, ki bi bistveno vplivale na stanje invalidnosti.

11. Tudi po stališču pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljeno oprlo na podano izvedensko mnenje. Gre za prepričljivo ter strokovno utemeljeno in temeljito obrazloženo izvedensko mnenje. Izvedenski organ je upošteval medicinsko dokumentacijo in se do nje tudi opredelil. Pri tožniku je prišlo že v letu 2007 do sprememb na rokah. Med delom v službi (tožnik je po poklicu slaščičar) so se začele pojavljati srbeče rdečkaste lise, mehurčki in rdečkaste bunčice ter luščeči plaki, ki so razpokali. V letu 2014 je bila s kožnimi vbodnimi testi dokazana preobčutljivost na pršico v moki, na hišno pršico in na pelode trav, testiranje pa je pokazalo tudi pozitivno reakcijo na Fragrance mix ter dvomljivo reakcijo na dezinfekcijska sredstva in na milo za roke. Že v letu 2014 so se pokazala tudi hiperpigmentirana žarišča v pazduhah. V letu 2016 je bil tožnik zaradi navedenih težav zaradi poklicne bolezni tudi razvrščen v II. kategorijo invalidnosti. Od 14. 9. 2016 dalje je stanje kože opisano v treh dermatoloških izvidih. Diagnoze so enake, in sicer gre za kronični ekcem rok, za atopijski dermatitis. Ob osebnem pregledu je tožnik povedal, da se mu stanje kože slabša, in sicer neodvisno od tega, ali je v stiku z moko. Vztrajanje kožnih sprememb v obdobju, ko ni bil več na delovnem mestu, po mnenju izvedenskega organa pritrjuje temu, da so za kronični potek pomembni tudi drugi dejavniki, ki niso poklicne narave.

12. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi se pri tožniku zdravstveno stanje še dodatno poslabšalo. Iz podanega izvedenskega mnenja namreč izhaja, da so diagnoze enake. Pri tožniku se pojavljajo različne zdravstvene težave, kot so podrobno opisane v izvedenskem mnenju in pa v medicinski dokumentaciji v spisu. Tožnik za svoje delo v okviru svojega poklica ni zmožen, kar je bilo ugotovljeno že ob razvrstitvi v II. kategorijo invalidnosti. Uspešno je opravil poklicno rehabilitacijo za delo računalničarja, vendar pa, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, na tem delovnem mestu niti ni začel delati, temveč je že dlje časa v bolniškem staležu. Na zdravstveno stanje pa očitno vplivajo tudi drugi zunanji dejavniki, kot so bili potrjeni ob opravljenem testiranju. Navedene zdravstvene težave pa zaenkrat nikakor še ne pomenijo, da je pri tožniku prišlo do izgube delovne zmožnosti in da so s tem izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Upoštevaje, da pri tožniku ni prišlo do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja glede na predhodno odločbo, torej niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Tožnik tekom postopka na podano izvedensko mnenje niti ni podal konkretnih pripomb. Z izvedenskim mnenjem se ni strinjal iz razloga, ker naj bi bilo izvedensko mnenje preveč restriktivno, še posebej v delu, ki se nanaša na podano mnenje specialista medicine dela, prometa in športa. Enake pripombe tožnik navaja tudi v pritožbi. Glede navedenega pritožbeno sodišče poudarja, da gre v primeru izvedencev za strokovnjake, ki glede na svoje medicinsko znanje pomagajo sodišču razjasniti dejansko stanje. Sodišče izvedensko mnenje sprejme kot podlago za svojo odločitev, in sicer v primeru, da je mnenje strokovno utemeljeno. V primeru, da obstajajo določene pomanjkljivosti oziroma nejasnosti, se navedeno razjasni s pridobitvijo dopolnilnega mnenja in pa z zaslišanjem izvedencev na naroku, kar pa tožnik tekom postopka niti ni predlagal. Negativno mnenje za tožnika nikakor ni razlog, da bi moralo sodišče namesto prvotno postavljenega izvedenca oziroma izvedenskega organa postaviti drugega izvedenca. Nenazadnje gre v sporni zadevi za izvedenca, ki sta vrhunska specialista in ki imata dolgoletne medicinske izkušnje tako na področju MDPŠ kot tudi na področju dermatologije. Sodišče je v tem primeru utemeljeno zavrnilo tožnikov dokazni predlog, da se za razjasnitev dejanskega stanja postavi drug izvedenec.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

14. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.