Jedro

Zaradi specifičnega položaja, v katerem se lahko znajde žrtev nasilja, ji zakon za ukrepe za zagotovitev njene varnosti, ki jih določa ZPND, omogoča dostop do BPP ne glede na njene finančne zmožnosti. Pogoj za dodelitev BPP za navedene postopke po ZPND je zgolj ocena o ogroženosti, ki jo poda pristojni CSD. Postopki v zvezi z ugotavljanjem in delitvijo skupnega premoženja niso postopki po ZPND, temveč postopki po DZ. DZ pa ne ureja le varstva koristi otrok, ampak tudi premoženjska razmerja med zakonci, kar pomeni, da je postopek za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem pravdni postopek, sodišče pa v takšnem primeru uporabi določbe DZ, ki se nanašajo na to, kaj je skupno premoženje in na določitev deležev na skupnem premoženju. Zaključek toženke, da je postopek za ugotovitev skupnega premoženja in deležev na njem pravdni postopek, kjer se ne zasledujejo koristi otrok, ampak gre za spor med bivšima zakoncema, zato za te primere BPP po ZPND ne pripada, zato ni pravilen.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 625/2025 z dne 3. 7. 2025 se odpravi in se zadeva vrne toženki v ponovno odločanje.

II.Toženka je dolžna tožnici povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v še neuvedenem pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in sicer zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na njem. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se toženka sklicuje na 27. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), ki določa primere, ko se odobri BPP. V obravnavani zadevi je tožnica predložila mnenje CSD Dolenjske in Bele krajine, iz katerega izhaja, da tožnica BPP nujno potrebuje tudi za postopke, ki urejajo družinska razmerja, in sicer za pravdni postopek za ugotovitev obsega skupnega premoženja in ugotovitev deležev na njem. Po mnenju toženke pa postopek ugotovitve skupnega premoženja in deležev na njem ni postopek po zakonu, ki ureja družinska razmerja v smislu 27. člena ZPND. Postopek ugotovitve skupnega premoženja in deležev na njem je namreč pravdni postopek, torej gre za povsem drugo naravo postopka, kjer se ne zasleduje koristi otrok, ampak gre za spor med bivšima zakoncema oz. zunajzakonskima partnerjema. Iz navedenega razloga tožnica na izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP po ZPND. Toženka je zato v nadaljevanju preverila premoženjsko stanje tožnice. Ob sklicevanju na 10., 11. in 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) toženka ugotavlja, da je tožnica zaposlena in ima dva mladoletna otroka. V zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje je tožnica prejela povprečno 2.480,91 EUR plače, kar pomeni, da mesečni dohodki tožnice na družinskega člana znašajo 1.240,48 EUR in tako presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (988,18 EUR). Tožnica torej ne izpolnjuje dohodkovnega kriterija za dodelitev BPP, zato je toženka njeno prošnjo kot neutemeljeno zavrnila.

2.Tožnica vlaga tožbo, v kateri opozarja, da pravno naziranje toženke, da postopek za ugotovitev skupnega premoženja in deležev na njem ni postopek, za katerega bi se BPP odobrila na podlagi ZPND, ni pravilno. Opozarja na sodbo naslovnega sodišča I U 107/2023, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da so postopki v zvezi z ugotavljanjem in delitvijo skupnega premoženja postopki po Družinskem zakoniku (v nadaljevanju DZ) v smislu 27. člena ZPND. DZ ne ureja nobenih postopkov in je materialno pravni predpis. ZPND pa v 27. členu ne napotuje na postopkovni zakon, temveč na materialno pravni predpis. Toženka je zato neupravičeno skrčila tolmačenje 27. člena ZPND na to, da je upoštevala le nepravdne postopke za ureditev osebnih stanj, saj za takšno tolmačenje v 27. členu ZPND ni nobene podlage. Zmotno pa je tudi stališče toženke, da se 27. člen ZPND nanaša le na postopke za varstvo koristi otrok. ZPND se namreč v 27. členu sklicuje na celoten DZ, ta pa ne ureja le varstva koristi otrok, temveč tudi premoženjsko pravna razmerja med zakoncema. Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Toženki naj se naloži tudi povrnitev stroškov postopka.

3.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise zadeve.

4.Tožba je utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožničine prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v še neuvedenem pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na njem.

6.Toženka je svojo odločitev oprla na 13. člen ZBPP, ki določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP) ter hkrati v nadaljevanju določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Mesečni povprečni dohodek na družinskega člana v konkretnem primeru znaša 1.240,48 EUR, kar presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, to je znesek 988,18 EUR, s čimer je tožničina upravičenost do redne BPP izključena. Tožnica ugotovitvi o povprečnem dohodku na člana družine v relevantnem obdobju ne ugovarja in tudi ne nasprotuje zaključku organa, da jo tak dohodek izključuje od dodelitve redne BPP.

7.Ker je tožnica prošnji za dodelitev BPP priložila mnenje CSD Dolenjske in Bele krajine, je toženka presodila tudi, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP po ZPND, ki za določene vrste postopkov določa drugačne pogoje glede dodelitve BPP.

8.V 26. členu ZPND je določeno, da je do BPP po tem zakonu, ne glede na določbe ZBPP, upravičena oseba, za katero je bila podana ocena o ogroženosti. V 27. členu ZPND je natančneje opredeljen obseg dodelitve BPP po tem zakonu, in sicer se BPP odobri za postopke, ki tečejo zaradi ukrepov po 19., 20., 21. in 22. členu tega zakona (ki vsi urejajo postopke za ukrepanje zoper povzročitelje nasilja v družini, in za varstvo otrok in zakonca, žrtve nasilja), in za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja, če je to po mnenju centra za socialno delo nujno potrebno.

9.Iz, k prošnji za dodelitev BPP priloženega mnenja CSD Dolenjske in Bele krajine z dne 3. 2. 2025, izrecno izhaja, da je v tožničinem primeru BPP nujna za pravdni postopek za ugotovitev obsega skupnega premoženja in ugotovitev deležev na njem, za nepravdni postopek delitve skupnega premoženja in za pravdni postopek na plačilo uporabnine za uporabo skupne nepremičnine. Po mnenju toženke je postopek za ugotovitev skupnega premoženja in deležev na njem pravdni postopek in predstavlja povsem drugo naravo postopka, kjer se ne zasledujejo koristi otrok, ampak gre za spor med bivšima zakoncema oz. zunajzakonskima partnerjema, zato tožnici v tem postopku BPP po ZPND ne pripada. Z navedenim zaključkom toženke se sodišče ne strinja.

10.Posebna ureditev dodelitve BPP v ZPND je potrebna zaradi varstva žrtev nasilja v družini. Zaradi specifičnega položaja, v katerem se lahko znajde žrtev takšnega nasilja, ji zakon za ukrepe za zagotovitev njene varnosti, ki jih določa ZPND1, omogoča dostop do BPP ne glede na njene finančne zmožnosti. Pogoj za dodelitev BPP za navedene postopke po ZPND je zgolj ocena o ogroženosti, ki jo poda pristojni CSD. Kot pravilno opozarja tožnica, je naslovno sodišče v zadevi I U 107/2023 z dne 6. 2. 2023 že zavzelo stališče, da postopki v zvezi z ugotavljanjem in delitvijo skupnega premoženja niso postopki po ZPND, temveč postopki po DZ. DZ pa ne ureja le varstva koristi otrok, ampak tudi premoženjska razmerja med zakonci (od 63. člena do 94. člena DZ), kar pomeni, da je postopek za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem pravdni postopek, sodišče pa v takšnem primeru uporabi določbe DZ, ki se nanašajo na to, kaj je skupno premoženje in na določitev deležev na skupnem premoženju. V zvezi z navedenim tožnica pravilno opozarja tudi na to, da iz 27. člena ZPND ne izhaja, da se BPP lahko dodeli le za primere nepravdnih postopkov, ne pa tudi za pravdne postopke. Zaključek toženke, da je postopek za ugotovitev skupnega premoženja in deležev na njem pravdni postopek, kjer se ne zasledujejo koristi otrok, ampak gre za spor med bivšima zakoncema, zato za te primere BPP po ZPND ne pripada, zato ni pravilen.

11.Dodelitev BPP je po ZPND, ne glede na finančne zmožnosti prosilca, mogoča le izjemoma, ob izpolnjenosti dodatnega pogoja, to je ocene CSD o nujni potrebnosti dodelitve BPP za takšne postopke. Dodelitev BPP za takšne postopke bo npr. nujno potrebna, ko premoženje, na podlagi katerega se sicer ocenjuje prosilčeva finančna sposobnost po ZBPP prosilcu prav zaradi nasilja v družini ni dostopno in z njim ne more razpolagati. Presojo o tem, ali gre za tak primer, opravi CSD, ki obravnava konkreten primer nasilja v družini in zato najbolje pozna relevantne prosilčeve življenjske okoliščine. V obravnavanem primeru je tožnica prošnji za dodelitev BPP priložila mnenje CSD Dolenjske in Bele krajine, iz katerega izhaja, da je BPP nujno potrebna za postopke po DZ, saj je nerazdeljeno skupno premoženje tožnice in povzročitelja nasilja A. A. eden izmed pomembnih dejavnikov za tveganje za stopnjevanje nasilja. Glede na navedeno po presoji sodišča ni razloga za neuporabo določb ZPND v obravnavani zadevi, kar pomeni, da toženka ni pravilno uporabila materialnega prava, konkretno 26. in 27. člena ZPND.

12.Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek, v katerem bo morala ugotavljati, ali je tožnica upravičena do BPP na podlagi določb 26. in 27. člena ZPND.

13.Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega ostavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom. V takem primeru namreč daje ZUS-1 izrecno pooblastilo sodišču, da lahko v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odloči tudi brez glavne obravnave.

14.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave in je tožnica v postopku imela pooblaščenca, odvetniško pisarno, se ji v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR, povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

-------------------------------

1To so ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj, ukrepi za zagotavljanje varstva otrok, prepustitev stanovanja v skupni uporabi in stanovanjsko varstvo v primeru nasilja ob razvezi.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 26, 27

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.