Jedro

Navodila pritožbenega sodišča za dopolnitev dokaznega postopka in za zapolnitev vrzeli v dejanskem stanju ne kažejo na to, da bi šlo za pretirano kompleksen postopek, ki bi bil že prima facie časovno in stroškovno tako zelo potraten, da bi smotrnost njegove izvedbe pred sodiščem prve stopnje pretehtala nad interesom strank, da se o režimu stikov dokončno odloči že pred pritožbenim sodiščem. Skupno obravnavanje preživnine in še preostalega dela režima stikov bi odločitev o stikih zelo verjetno zavleklo, predvsem pa jo ponovno podvrglo pritožbenemu preizkusu in času, ki bo za to potreben. Po oceni Vrhovnega sodišča bi to neutemeljeno poseglo v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne pritožbenemu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje z delno sodbo in sklepom: (1) hčer pravdnih strank zaupalo v varstvo in vzgojo materi (I. točka izreka), (2) določilo stike med očetom in hčerjo (II. točka izreka), (3) zavrnilo zahtevke pravdnih strank glede drugačnih in več stikov (III. točka izreka), (4) zavrnilo tožnikov predlog z dne 23. 7. 2018 za izdajo začasne odredbe, in sicer v delu, v katerem o njem še ni bilo odločeno (IV. točka izreka), (5) ustavilo postopek v zvezi s toženkinim ugovorom zoper sklep z dne 10. 12. 2018 (V. točka izreka), (6) zavrnilo tožnikov ugovor z dne 10. 4. 2019 zoper sklep z dne 29. 3. 2019 (VI. točka izreka), (7) zavrnilo zahtevo za odložitev zaslišanja in izločitev izvedenke (VII. točka izreka), (8) po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo o stikih med hčerjo in očetom, s katero je nadomestilo sklepa o začasni odredbi z dne 10. 7. 2018 in 29. 3. 2019 in ki velja do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča (VIII. točka izreka), (9) zavrnilo tožnikov predlog z dne 8. 3. 2019 za izrek denarne kazni (IX. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama obeh pravdnih strank delno ugodilo in izpodbijano odločitev glede stikov delno spremenilo (prva alineja I. točke izreka), delno pa razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (druga alineja I. točke izreka). Delno (glede stroškov) je ugodilo tudi pritožbi zoper sklep z dne 19. 7. 2019 (V. točka izreka). V preostalem delu je pritožbi zavrnilo in prvostopenjsko odločbo v izpodbijanjem ter nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo (II., III., IV. In VI. točka izreka). Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo (VII. točka izreka).

3. Tožnik je zoper del odločbe sodišča druge stopnje, ki pomeni razveljavitveni sklep, tj. zoper drugo alinejo I. točke izreka odločbe, vložil pritožbo, v kateri predlaga, da se sklep razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje. Priglasil je pritožbene stroške.

4. Pritožba je bila vročena toženki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške pritožbenega postopka.

**Razlogi razveljavitvenega sklepa**

5. Odločitev o ureditvi stikov med mladoletno hčerko in očetom, je pritožbeno sodišče razveljavilo le deloma, in sicer glede stikov v času zimskih in spomladanskih počitnic ter v času božično-novoletnih in velikonočnih praznikov. Prvostopenjsko sodišče jih je v tem delu uredilo tako, da stiki potekajo v času zimskih in spomladanskih počitnic po šolskem koledarju, tako da hči izmenično preživi zimske počitnice z enim (prvo leto z materjo), spomladanske pa z drugim staršem (prvo leto z očetom). Če so prazniki ločeno od počitnic, prve božično-novoletne praznike preživi z materjo, prve velikonočne pa z očetom, naslednje leto obratno in tako izmenjaje naprej. Določilo je tudi, kje se otroka prvi dan prevzame in zadnji dan odda.

6. Sodišče druge stopnje se s tako ureditvijo ni strinjalo. Ker so na območju S. v šolskem letu le dve daljši počitniški obdobji med šolskim letom, ki sta neredko združeni z božično-novoletnimi oziroma velikonočnimi prazniki, je menilo, da se delitev počitniških obdobij pokaže kot ustreznejša rešitev od sprejete. Tako bo deklica lahko praznike v istem letu preživljala izmenično ene pri enem in druge pri drugem staršu. Korist, ki jo ima otrok od tega, da so pogostejša obdobja, ki jih med šolskim letom preživi z očetom, in od tega, da daljše počitnice – tako zimske kot spomladanske – preživlja z vsakim od staršev, pretehta nad dejstvom, da prehajanje med staršema terja večurno pot. 7. Odločitev o razveljavitvi (in ne spremembi) prvostopenjske odločitve je utemeljilo s tem, da je za življenjsko ureditev stikov treba ugotoviti okoliščine, ki bodo omogočale v čim večji možni meri določljivo delitev počitniškega časa. Teh ugotovitev v prvostopenjski sodbi ni in tudi v zbranem procesnem gradivu ni dovolj opore za spremembo sprejete odločitve. Sprememba odločitve bi terjala izvedbo pritožbene obravnave. Ker bo ta potrebna tudi zaradi odločitve o preživnini in ker so stiki v vmesnem času urejeni z začasno odredbo, dekličina korist s tako odločitvijo ne bo ogrožena. Izvedba pritožbene obravnave ne bi prispevala k skrajšanju postopka, bi pa povzročila dodatne stroške pravdnima strankama. Navodila prvostopenjskemu sodišču se glasijo: v ponovljenem sojenju naj ugotovi, ali se vsakoletni šolski koledar določa po nekih predvidljivih zakonitostih, ki bodo omogočali določljivo razporeditev počitniških obdobij za preživljanje počitnic s starši, oziroma na podlagi katerih okoliščin bi bilo mogoče sprejeti tako odločitev. Upošteva naj tudi dejstvo, da deklica preživi z materjo tudi ostale praznične oziroma šole proste dni med šolskim letom, in morebitne druge okoliščine, ki se bodo v novem sojenju pokazale kot pomembne.

**Pritožbene navedbe**

8. Pritožnik uvodoma navaja, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do vseh pritožbenih očitkov (tj. o procesnih kršitvah, ki naj bi se kazale kot notranje protislovje v prvostopenjski sodbi in kot pomanjkljiva obrazložitev sodbe), ampak jih je samo pavšalno zavrnilo. Opozarja tudi na zmotno materialnopravno izhodišče, na katerem naj bi temeljila odločitev o stikih. Sicer pa meni, da bi pritožbeno sodišče – upoštevaje naravo stvari in okoliščine primera ter največjo korist otroka – lahko opravilo pritožbeno obravnavo in samo odpravilo ugotovljene kršitve in pomanjkljivosti. Prvostopenjskemu sodišču je dalo zelo konkretne smernice za dopolnitev dejanskega stanja, kar kaže na to, da si je že izoblikovalo svoje stališče. Dejstvo, da prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo prav vseh pomembnih dejstev, pritožbenega sodišča ne odvezuje dolžnosti, da izvede dokazni postopek in dejansko stanje samo dopolni, da bi se tako postopek skrajšal. V obravnavani zadevi je namreč že kršena pravica do sojenja v razumnem roku. Prvostopenjska sodba je bila izdana šele po treh letih, pa še to le delna; odnos med strankama pa je potrjeno konflikten, potrebne so številne začasne odredbe, pri čemer glede stikov trenutno deloma velja pravnomočna sodba, deloma pa začasna odredba. Stanje stvari je kompleksno, kaotično in zmedeno, kar otežuje izvedbo stikov in konflikt še povečuje. Pritožnik podrobno opisuje težave pri trenutnem izvajanju stikov. Ne strinja se s tem, da izvedba pritožbene obravnave ne bi prispevala k skrajšanju postopka – ni jasno, zakaj bi bil postopek pred pritožbenim sodiščem daljši od postopka pred prvostopenjskim sodiščem. Poudarja, da prvostopenjsko sodišče z obravnavo vprašanja preživnine niti začelo še ni in da je pričakovati, da bo tudi ta del postopka dolgotrajen in zapleten. Prav tako ni jasno, zakaj naj bi pritožbena obravnava strankama povzročila dodatne stroške. Taki stroški bi nastali tudi v primeru obravnave pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče ni opravilo testa sorazmernosti in pretehtalo, ali ima izognitev stroškovni posledici večjo težo od pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zgolj dejstvo, da so stiki v vmesnem času urejeni z začasno odredbo, še ne pomeni, da dekličina korist ni ogrožena. Vsebina začasne odredbe je namreč enaka ureditvi stikov po delu sodbe, ki je bila razveljavljena.

**Odločitev o pritožbi**

9. Pritožba je utemeljena.

10. Cilj pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje (357.a člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki bi bilo lahko ogroženo v primeru, kadar sodišče druge stopnje ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi glede na procesne okoliščine primera to lahko storilo. Zasleduje težnjo, da bi bil večinski delež zadev meritorno in dokončno rešen že pred pritožbenim sodiščem. Vračanje zadeve v ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje je mogoče le izjemoma, npr. kadar bi v okoliščinah konkretnega primera pretehtala kakšna druga pravica, zlasti pravica do pritožbe (ker bi, denimo, šlo za odločanje o samostojnih pravnih celotah, ki pred sodiščem prve stopnje dotlej še niso bile obravnavane), kadar bi bilo utemeljeno pričakovanje, da bo postopek pred sodiščem druge stopnje trajal dlje kot pred sodiščem prve stopnje (pri čemer je treba upoštevati, da postopek v primeru ponovnega odločanja prvostopenjskega sodišča dodatno podaljša ponovna možnost pritožbe), ali kadar bi bil postopek pred sodiščem druge stopnje povsem neekonomičen (potraten glede človeških in/ali finančnih virov).1

11. Vrhovno sodišče ocenjuje, da v obravnavani zadevi ni podana nobena od zgoraj navedenih okoliščin, ki bi utemeljevala razveljavitev prvostopenjske odločbe in vrnitev zadeve v novo sojenje pred sodiščem prve stopnje. Gre za odločanje o delu režima izvrševanja stikov (zgolj tistih stikov, ki naj se izvršujejo med zimskimi in spomladanskimi počitnicami ter božično-novoletnimi in velikonočnimi prazniki), kar pomeni, da ne gre za samostojno pravno celoto, ki še ne bi bila predmet obravnavanja pred prvostopenjskim sodiščem – nasprotno, o njih je prvostopenjsko sodišče že odločilo, le da se pritožbeno sodišče s to odločitvijo ni strinjalo. Navodila pritožbenega sodišča za dopolnitev dokaznega postopka in za zapolnitev vrzeli v dejanskem stanju ne kažejo na to, da bi šlo za pretirano kompleksen postopek, ki bi bil že prima facie časovno in stroškovno tako zelo potraten, da bi smotrnost njegove izvedbe pred sodiščem prve stopnje pretehtala nad interesom strank, da se o režimu stikov dokončno odloči že pred pritožbenim sodiščem. Pritrditi je treba pritožniku, da sta v postopkih za varstvo koristi otroka pomembni hitrost postopka in čim prejšnja dokončna ureditev razmerij. To še posebej, če med nekdanjima partnerjema obstaja močan konflikt in nezmožnost dogovarjanja. Obstoj začasne odredbe o stikih, ki je po vsebini enaka režimu v razveljavljenemu delu sodbe, te potrebe ne zmanjšuje. Da izvedba pritožbene obravnave – kot navaja pritožbeno sodišče – ne bi prispevala k skrajšanju postopka, se ne zdi verjetno. Res je, da bo prvostopenjsko sodišče moralo zaradi odločanja o preživnini v vsakem primeru tudi sámo opraviti obravnavo, toda ker tožnik navaja, da tega zahtevka sploh še ni začelo obravnavati, obstaja verjetnost, da se zadeva na bo zaključila na enem naroku. Zato bi skupno obravnavanje preživnine in še preostalega dela režima stikov odločitev o stikih zelo verjetno zavleklo, predvsem pa jo ponovno podvrglo pritožbenemu preizkusu in času, ki bo za to potreben. Po oceni Vrhovnega sodišča bi to neutemeljeno poseglo v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi petega odstavka 357.a člena ZPP izpodbijani sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje.

13. Obe stranki tega pritožbenega postopka sta priglasili pritožbene stroške. Vrhovno sodišče je odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Glej npr. sklepe VS RS v zadevah Cp 41/2019 z dne 19. 9. 2019, Cpg 14/2019 z dne 17. 12. 2019 idr.