Jedro

Sodišče prve stopnje bi potrjeno prisilno poravnavo moralo upoštevati.Do stroškov postopka, ki so bili odmerjeni s sodno odločbo šele po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, je tožeča stranka upravičena tako po temelju kot v celotni pravilno odmerjeni višini.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 56426/2010 z dne 27. 4. 2010 se razveljavi.Ugotovi se, da na dan začetka postopka prisilne poravnave obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini glavnice 2.763,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 6. 2009 do 16. 4. 2012 in izvršilnih stroškov v višini 25,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 5. 2010 do 16. 4. 2012.Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 1.492,13 EUR glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 6. 2009 do 16. 4. 2012 in 13,83 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 5. 2010 do 16. 4. 2012, v roku do 11. 12. 2016, po poteku tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pritožbene stroške v znesku 156,48 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 56426/2010 z dne 27. 4. 2010, ostane v 1. in 3. odstavku izreka v celoti v veljavi, tako da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki tudi glavnico v znesku 2.763,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 6. 2009 dalje in 25,62 EUR stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 5. 2010 dalje (I. točka izreka) ter da mora tožena stranka tožeči stranki v roku osmih dni od prejema sodbe povrniti 485,88 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku izpolnitvenega roka (II. točka izreka sodbe).

2. Zoper takšno odločitev se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo terjatve tožeče stranke pod pogoji sklenjene prisilne poravnave, potrjene s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 756/2012 z dne 22. 11. 2012, in tožeči stranki naloži plačilo pritožbenih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodba v takšnem sporu se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da je bila nad toženo stranko s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 756/2012 z dne 22. 11. 2012, v zvezi s popravnim sklepom o potrditvi prisilne poravnave, opr. št. St 756/2012 z dne 14. 3. 2014, potrjena prisilna poravnava z naslednjo vsebino: - delež plačila terjatev upnikov: 54 odstotkov, - rok za plačilo terjatev upnikov: štiri leta od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave - terjatve upnikov v obdobju od 16. 4. 2012 do poteka roka za njihovo plačilo se ne obrestujejo. Po določilu 212. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse navadne terjatve(1) upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave. Terjatev, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, vključuje: 1) glavnico te terjatve po stanju ob začetku postopka prisilne poravnave, 2) obresti, ki so se natekle do začetka postopka prisilne poravnave in 3) če je bilo o terjatvi odločeno s pravnomočno sodno odločbo ali odločbo drugega pristojnega državnega organa, tudi stroške postopka, v katerem je bila izdana ta odločba, in morebitne stroške postopka prisilne izvršbe te odločbe (prvi in četrti odstavek citiranega člena).

7. Iz seznama priznanih navadnih terjatev z dne 21. 11. 2012, ki je sestavni del izreka sklepa o potrditvi prisilne poravnave (211. člen ZFPPIPP), izhaja, da terjatev tožeče stranke v postopku prisilne poravnave ni bila ugotovljena. Za takšne primere 217. člen ZFPPIPP določa, da če sodišče po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave odloča o terjatvi, ki v postopku prisilne poravnave ni bila ugotovljena, a ta nanjo učinkuje, in ugotovi, da terjatev obstaja, najprej ugotovi obstoj celotnega zneska terjatve ob začetku prisilne poravnave, nato pa dolžniku naloži plačilo terjatve v deležu in pod pogoji prisilne poravnave. V predmetni zadevi je sklep o potrditvi prisilne poravnave postal pravnomočen dne 11. 12. 2012, to je pred izdajo izpodbijane sodbe; sodišče je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je sodišče druge stopnje vezano, ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke, in sicer da je na podlagi sklenjene podjemne pogodbe tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati vtoževani znesek za urejanje deponije vgradljivega materiala za projekt M. V. Sodišče prve stopnje bi glede na navedeno potrjeno prisilno poravnavo moralo upoštevati. Ker tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijano sodbo spremenilo (5. alineja 358. člena ZPP).

8. Tožena stranka mora torej tožeči stranki plačati terjatev v skladu s pogoji prisilne poravnave. Celotna terjatev, na katero prisilna poravnava učinkuje, na dan začetka postopka prisilne poravnave obsega glavnico v znesku 2.763,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 6. 2009 do 16. 4. 2012 in izvršilne stroške v znesku 25,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 5. 2010 do 16. 4. 2012. Tožena stranka mora tako ob upoštevanju pravnomočnega sklepa o potrjeni prisilni poravnavi plačati 54% navedene terjatve, v roku štirih let od pravnomočnosti prisilne poravnave (to je do 11. 12. 2016), po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

9. Je pa sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe, s katero so ji bili naloženi v plačilo nadaljnji stroški pravdnega postopka tožeče stranke. Tožeča stranka je v tem postopku zoper toženo stranko uspela, njena sporna terjatev je bila ugotovljena v celoti (in nato le zaradi postopka prisilne poravnave naložena v plačilo v omejenem obsegu). Zato je po oceni sodišča druge stopnje do stroškov postopka, ki so bili odmerjeni s sodno odločbo šele po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, upravičena tako po temelju kot v celotni pravilno odmerjeni višini (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka je s svojo pritožbo uspela doseči, da ji je bila naložena v plačilo terjatev tožeče stranke v deležu in rokih iz potrjene prisilne poravnave. Glede na to, da je s svojo pritožbo v pretežnem delu uspela (tretji odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP) ji je sodišče druge stopnje ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta (to je znesek terjatve nad deležem iz potrjene prisilne poravnave, kar znaša 1.282,86 EUR) priznalo priglašene stroške, in sicer 110,40 EUR za nagrado za postopek z rednimi pravnimi sredstvi (tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi, v nadaljevanju ZOdvT), pavšalnih 20,00 EUR za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev skladno s tar. št. 6002 ZOdvT in 20 % DDV (tar. št. 6007 ZOdvT), kar skupaj znaša 156,48 EUR. 11. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

(1) Potrjena prisilna poravnava ne učinkuje za zavarovane terjatve, prednostne terjatve in izločitvene pravice, prav tako tudi ne učinkuje za terjatve upnikov do porokov, solidarnih sodolžnikov insolventnega dolžnika in regresnih zavezancev; 213. člen ZFPPIPP.