Jedro

Znesek sodne takse za postopek na prvi stopnji za več kot četrtino presega celoten mesečni dohodek tožnika. Glede na takšne premoženjske razmere je pritožbeno sodišče ugodilo predlogu tožnika za delno oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in mu je taksno obveznost znižalo na 500,00 EUR (s 897,00 EUR).

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se tožnika delno oprosti plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in se mu naloži v plačilo sodna taksa v višini 500,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 50,00 EUR. Prvi obrok zapade v plačilo 15. 6. 2015, ostali obroki pa vsakega 15. v mesecu v naslednjih devetih zaporednih mesecih.

Sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Tožniku je naložilo plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 807,00 EUR, omogočilo pa mu je plačilo te obveznosti v desetih zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 30. 4. 2015, ostali obroki pa v naslednjih devetih zaporednih mesecih.

Zoper sklep vlaga pritožbo tožnik iz pritožbenih razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Nepravilno je stališče sodišča, da niso podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse, saj je Ustavno sodišče v odločbi z dne 12. 2. 2015, št. U-I-191/14, ureditev 11. člena ZST-1, ki je onemogočila oprostitev plačila sodne takse za osebo, ki ni prejemnica denarne socialne pomoči, označilo kot protiustavno. Tožnik je samska oseba, ki prejema pokojnino v višini 625,00 EUR. Res je lastnik stanovanja, vendar si s tem hrane in mesečnih stroškov ne more kriti. Mesečno rento v višini 120,00 EUR je prejemal le do 30. aprila 2015. Tožnik je lastnik vrednostnih papirjev, vendar gre za poslovni delež podjetja, ki pa ga ne more prodati. Plačilo sodne takse za tožbo znaša četrtino več, kot mesečni znesek njegove pokojnine. Glede na to, da tožnik živi sam in mora v celoti sam kriti vse življenjske stroške, bi bila tudi s plačilom obroka 80,00 EUR mesečno občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Predlaga, da ga sodišče oprosti vsaj 2/3 zneska, odmerjenega za plačilo sodne takse, ali pa plačilo takse odloži do konca postopka.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožba pravilno opozarja, da je Ustavno sodišče z odločbo U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015 ugotovilo, da je prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v neskladju z Ustavo, pri čemer do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko lahko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Tožnik je samska oseba, ki prejema pokojnino v višini 625,00 EUR, je lastnik stanovanja, v katerem biva, pa tudi lastnik 1,2% vrednostnih papirjev, ki jih je pridobil kot zaposleni tožene stranke. Glede na te dejanske ugotovitve, ki jih tožnik v pritožbi potrjuje, pogoji za popolno oprostitev plačila sodne takse niso izpolnjeni.

Pri odločanju o delni oprostitvi plačila taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Podrobnejših meril za presojo upravičenosti do delne oprostitve plačila sodnih taks ZST-1 ne določa. Tožnik je v pritožbi predložil dokaz, da mesečne rente v znesku 120,00 EUR ne prejema več (ki ga je pritožbeno sodišče kot pravočasnega upoštevalo), torej je njegov redni dohodek zgolj pokojnina v višini 625,00 EUR. Ker živi sam, mora s tem zneskom pokriti tako vse stanovanjske stroške, kot stroške lastnega preživljanja. Znesek sodne takse za postopek na prvi stopnji za več kot četrtino presega celoten mesečni dohodek tožnika. Glede na takšne premoženjske razmere je pritožbeno sodišče ugodilo predlogu tožnika za delno oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in mu je taksno obveznost znižalo na 500,00 EUR. Takšen znesek bo pritožnik zmogel plačati, ne da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje, še vedno pa bo zadoščeno tudi fiskalnemu interesu države, ki je v ozadju obveznosti plačevanja sodnih taks. Glede na nizek dohodek pritožnika je pritožbeno sodišče plačilo omenjenega zneska omogočilo v desetih mesečnih zaporednih obrokih, pri čemer prvi zapade v plačilo 15. junija 2015. V tem obsegu je sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP, sicer pa je pritožbo glede celotne oprostitve taksne obveznosti zavrnilo.