Jedro

Po določbi tretjega odstavka 3. člena ZSPJS se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti ter kolektivnimi pogodbami. Posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS v drugem odstavku 7. člena določa, da se z zdravnikom oziroma zobozdravnikom sklene pogodba o zaposlitvi za ustrezno višje oziroma nižje uvrščeno delovno mesto, če se jima pogoji dela po 7. členu tarifne priloge spremenijo. Tožena stranka je imela v navedeni določbi podlago, da s tožnico sklene novo pogodbo o zaposlitvi, ob ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje več posebnih pogojev dela za zahtevnejše delovno mesto z oznako PPD1 (delovno mesto zdravnik - specialist), saj v določenem obdobju ni izpolnila pogoja 13 ur operativnega dela tedensko, kolikor jih je potrebno za pridobitev plačnih razredov za PPD1. Zato je tožena stranka ravnala v skladu z določbo drugega odstavka 7. člena tarifne priloge, ko je tožnici dala v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zdravnik - specialist PPD2 z uvrstitvijo v nižji plačni razred. Ker tožnica nove pogodbe o zaposlitvi ni podpisala, ji je pravilno izdala odločbo o spremembi plačnega razreda osnovne plače. Zato tožničin tožbeni zahtevek na odpravo sklepa o spremembi plačnega razreda osnovne plače, ni utemeljen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi: Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: „1. Odločba o spremembi plačnega razreda osnovne plače št. ... z dne 8. 11. 2012 se odpravi.

2. Tožena stranka je dolžna tožnici od bruto razlik v plačah: za oktober 2012 v višini 383,85 EUR, za november 2012 v višini 376,32 EUR, za december 2012 v višini 429,36 EUR, za januar 2013 v višini 373,24 EUR, za februar 2013 v višini 407,23 EUR, za marec 2013 v višini 467,74 EUR, za april 2013 v višini 433,40 EUR, za maj 2013 v višini 365,52 EUR, za junij 2013 v višini 345,49 EUR, za julij 2013 v višini 292,88 EUR in za avgust 2013 v višini 349,02 EUR obračunati in za tožnico vplačati prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine, neto zneske pa plačati tožnici, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 10. dne v mesecu za pretekli mesec, v roku 15 dni, pod izvršbo.

3. Tožena stranka je dolžna povrniti tožnici njene stroške postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila, pod izvršbo.“ Tožnica je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v višini 765,18 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo, stroške odgovora na pritožbo krije tožnica sama.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odpravilo odločbo o spremembi plačnega razreda osnovne tožničine plače št. ... z dne 8. 11. 2012 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnici od bruto razlik v plačah: za oktober 2012 v višini 383,85 EUR, za november 2012 v višini 376,34 EUR, za december 2012 v višini 429,36 EUR, za januar 2013 v višini 373,24 EUR, za februar 2013 v višini 407,23 EUR, za marec 2013 v višini 467,74 EUR, za april 2013 v višini 433,40 EUR, za maj 2013 v višini 365,52 EUR, za junij 2013 v višini 345,49 EUR, za julij 2013 v višini 292, 88 EUR in za avgust 2013 obračunati in za tožnico vplačati prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine, neto zneske pa plačati tožnici, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 10. dne v mesecu za pretekli mesec, v roku 15 dni pod izvršbo (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 606,46 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15 dnevnega izpolnitvenega roka, pod izvršbo (III. točka izreka).

Zoper sodbo v celoti se pritožuje tožena stranka iz vseh razlogov po ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1, predvsem pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Primarno predlaga pritožbenemu sodišču, da v zadevi opravi postopek mediacije. Stališče sodišča prve stopnje je, da je v konkretnem primeru potrebno uporabiti 19. člen ZSPJS, ki določa plačo ob premestitvi na drugo delovno mesto. Ker pa je premestitev delovnopravni institut iz 147. člena ZJU, ki ne velja za javne zavode, je sodišče prve stopnje odločilo, da bi morala tožena stranka postopati po določbi 90. člena ZDR - tožnici odpovedati pogodbo o zaposlitvi s ponudbo nove. Za toženo stranko kot sestavni del javnega sektorja veljajo obligatorne določbe ZSPJS o načinu določitve plačnega razreda in drugih sestavin plače. Na podlagi tretjega odstavka 3. člena ZSPJS tožena stranka svojim zaposlenim ne sme določiti in izplačevati plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. S tem, ko je tožena stranka izdala odločbo o spremembi plačnega razreda osnovne plače tožnice z dne 8. 11. 2012 je le kot skrben proračunski uporabnik zagotovila, da tožnica prejema plačo v skladu z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. Taka odločba ne more biti nezakonita. Tožena stranka je ugotovila, da tožnica v obdobju julij, avgust, september 2011 ni izpolnjevala kriterijev za razvrstitev na delovno mesto z oznako ... v skladu z Odredbo o preverjanju izpolnjevanja pogojev kriterijev uvrščanja zdravnikov na podlagi posebnih pogojev dela ... z dne 12. 4. 2011. Tožnica ni podpisala nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto zdravnik specialist V/VI ..., zato ji je izdala odločbo o spremembi plačnega razreda. Zadnji odstavek 7. člena posebnega tarifnega dela kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike določa da „če se zdravniku oziroma zobozdravniku pogoji dela po tem členu spremenijo (PPD), se z njim sklene pogodba o zaposlitvi za ustrezno višje oziroma nižje uvrščeno delovno mesto“. Posebni tarifni del KP ne dopušča, da bi se v takem primeru opravil postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Izrecno je določeno, da se sklene pogodba o zaposlitvi. S tako določbo v kolektivni pogodbi so pogodbene stranke želele zavarovati zdravnike kot šibkejšo stranko v postopku. V kolikor bi vzdržalo stališče iz sodbe sodišča prve stopnje, bi tožena stranka morala zdravnikom (ob ugotovitvi spremembe PPD) - lahko tudi vsake tri mesece - odpovedati pogodbo o zaposlitvi in s tem tvegati, da zdravniki novih pogodb ne bi sprejeli in bi ostali brez njih, zdravnike pa tveganju brezposelnosti. Posebni tarifni del KP je predvidel, da se „sklene pogodba o zaposlitvi“, če se pogoji dela spremenijo in ne, da se v primeru spremenjenih pogojev dela“ da odpoved s ponudbo nove zaposlitve“ niti da se „poda ponudba nove pogodbe o zaposlitvi“. Tožena stranka meni, da bi bila vsaka taka odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj določba posebnega dela tarifnega dela KP ne določa, da je sprememba pogojev dela utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih med utemeljenimi razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki so navedeni v določbah, ki urejajo postopek „odpovedi s ponudbo nove zaposlitve“, „spremembo pogojev dela“ ne določa, kot utemeljen razlog za odpoved. Priglaša pritožbene stroške.

Tožnica v odgovoru na pritožbo v celoti prereka pritožbene navedbe ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ni storilo, na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pa je zmotno uporabilo materialno pravo.

Tožnica svoj tožbeni zahtevek utemeljuje z dejstvom, da ji je tožena stranka v oktobru 2012 ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zdravnik specialist V/VI, ki spada v 48. plačni razred. Tožnica pogodbe o zaposlitvi ni podpisala, v mesecu oktobru pa ji je bila plača obračunana in izplačana po znižani osnovi. Dne 8. 11. 2012 je tožena stranka tožnici izdala Odločbo o spremembi plačnega razreda osnovne plače, na podlagi katere ji je plačni razred znižala na 48. plačni razred. Tožnica zahteva odpravo odločbe z dne 8. 11. 2012 ter razliko v plači od oktobra 2012 dalje.

Tožnica je imela s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 6. 2011 dalje za delovno mesto zdravnik specialist V/VI, ki spada v VIII. tarifni razred in 50. plačni razred.

Tožena stranka je tožnici v oktobru 2012 ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zdravnik specialist V/VI, ki spada v 48. plačni razred, potem, ko je ugotovila, da tožnica v obdobju julij - september 2012 ni izpolnila pogoja 13 ur operativnega dela tedensko, kolikor jih je potrebno za pridobitev plačnih razredov za PPD1. Tožnica nove pogodbe o zaposlitvi ni podpisala, zato ji je tožena stranka izdala odločbo o spremembi plačnega razreda osnovne plače z dne 8. 11. 2012. Tožnica se je zoper odločbo pritožila, tožena stranka je pritožbo zavrnila.

Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi postavilo na stališče, da se v konkretnem primeru ne uporabijo določbe 3. in 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. list RS, št. 56/2002 in naslednji), temveč 19. člen ZSPJS, ki določa plačo ob premestitvi na drugo delovno mesto. Ker pa je premestitev delovno pravni institut iz 147. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. list RS, št. 56/2002 in naslednji), ki velja samo za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, ne pa za javne zavode, bi morala tožena stranka potem, ko tožnica ni podpisala ponujene nove pogodbe o zaposlitvi, postopati po določbi 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. list RS, št. 42/2002 in naslednji). Ker tožena stranka ni postopala po navedenem zakonskem določilu, je pogodba o zaposlitvi z dne 30. 5. 2011 še vedno veljavna podlaga za določitev plače tožnice. Zato je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

Posebni tarifni del kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS (Ur. list RS, št. 60/2008 - v nadaljevanju tarifna priloga) določa v 6. členu - uvrščanje na podlagi posebnih pogojev dela - PPD delovna mesta z oznako PPD1, PPD2 in PPD3 (odvisno od ur dela, ki ga zdravnik opravi poleg dela v ambulanti oziroma bolnišničnem oddelku vsak teden) oziroma ostalih dodatnih opravil. Drugi odstavek 6. člena določa, če se zdravniku oz. zobozdravniku pogoji dela po tem členu spremenijo, se z njim sklene pogodba o zaposlitvi za ustrezno višje oziroma nižje uvrščeno delovno mesto. Tožena stranka je 12. 4. 2011 izdala Odredbo o preverjanju izpolnjevanja pogojev kriterijev uvrščanja zdravnikov na podlagi posebnih pogojev dela PPD (v nadaljevanju Odredba - kriteriji), dne 28. 9. 2012 pa je izdala Odredbo o uskladitvi plač in razporeditev zdravnikov na podlagi posebnih pogojev dela PPD (v nadaljevanju Odredba). Na podlagi Odredbe - kriteriji in Odredbe je tožena stranka tožnici izdala odločbo o spremembi plačnega razreda osnovne plače, potem ko je ugotovila, da ne izpolnjuje pogojev, predpisanih za delo v PPD1. Tožena stranka je torej postopala po določbi drugega odstavka 6. člena tarifne priloge in tožnici ob ugotovitvi, da so se pogoji dela spremenili, ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, ki pa je tožnica ni podpisala.

Po določbi tretjega odstavka 3. člena ZSPJS se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti ter kolektivnimi pogodbami. Tarifna priloga v drugem odstavku 7. člena določa, da se z zdravnikom oziroma zobozdravnikom sklene pogodba o zaposlitvi za ustrezno višje oziroma nižje uvrščeno delovno mesto, če se jima pogoji dela po 7. členu tarifne priloge spremenijo. Tožena stranka je torej imela v navedeni določbi podlago, da s tožnico sklene novo pogodbo o zaposlitvi, ob ugotovitvi, da tožnica več ne izpolnjuje posebnih pogojev dela za delovno mesto z oznako PPD1. Z Odredbo o preverjanju izpolnjevanja pogojev kriterijev uvrščanja zdravnikov na podlagi posebnih pogojev dela PPD je tožena stranka preverila izpolnjevanje pogojev, ki so predpisani za razvrstitev zdravnikov na delovna mesta s posebnimi pogoji dela ter ugotovila, da tožnica v obdobju julij, avgust in september 2012 ni izpolnjevala kriterijev za razvrstitev na delovno mesto z oznako PPD1. Tožena stranka je zato ravnala prav v skladu z določbo drugega odstavka 7. člena tarifne priloge in tožnici dala v podpis novo pogodbo o zaposlitvi. Ker tožnica nove pogodbe o zaposlitvi ni podpisala, ji je pravilno izdala odločbo o spremembi plačnega razreda osnovne plače. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je stališče sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka morala postopati po določbi 90. člena ZDR materialno pravno zmotno. Sprememba pogojev dela ni utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbah ZDR in ZJU. V konkretnem primeru ko kolektivna pogodba (posebni tarifni del) predvideva (drugi odstavek 7. člena ), da se z zdravnikom oziroma zobozdravnikom sklene nova pogodba o zaposlitvi , če se spremenijo pogoji dela (posebni pogoji dela po 7. členu tarifne priloge), je tožena stranka po oceni pritožbenega sodišča postopala pravilno, ko je tožnici ob spremenjenih pogojih dela ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Zaposlenemu v javnem sektorju se v pogodbi o zaposlitvi (odločbi oziroma sklepu) ne sme določiti plača v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter s kolektivnimi pogodbami (tretji odstavek 3. člena ZSPJS). ZSPJS je specialen predpis, ki ureja sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače. Delodajalci javnega sektorja ne smejo javnim uslužbencem izplačevati višjih plač od zakonsko določenih. V petem odstavku 3. člena ZSPJS je še posebna določba, ki velja za primer, da je plača javnemu uslužbencu določena v nasprotju s tretjim odstavkom istega člena. V takem primeru se uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, kot sestavni del pogodbe o zaposlitvi. V primeru, da so plače izplačane v previsokih zneskih, jih je delodajalec dolžan od javnega uslužbenca s tožbo zahtevati nazaj (tretji odstavek 3.a člena ZSPJS).

Ker so podani uveljavljeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrnilo. O stroških postopka tožene stranke pred sodiščem prve stopnje pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih tožena stranka ni priglasila.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbah 165. člena ter 154. in 155. člena ZPP. Tožena stranka je s pritožbo v celoti uspela, zato ji je tožnica dolžna povrniti pritožbene stroške. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo nagrado za pritožbo v višini 587,20 EUR (tar. št. 3210), za izdelavo in izročitev dokumentov 20,00 EUR (tar. št. 6000) in materialne stroške 20,00 EUR (tar. št. 6002), kar skupaj z 22 % DDV znaša 765,18 EUR. Odgovor na pritožbo tožnice ni prispeval k rešitvi pritožbe, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da jih krije sama.