Jedro

Mirovanje postopka se začne z dnem, ko stranki to naznanita sodišču. Postopek miruje, dokler kakšna stranka ne predlaga, naj se nadaljuje.

Sodišče prve stopnje je spregledalo, da procesni roki, razen v nujnih zadevah, v času od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020 niso tekli, na podlagi pravnih predpisov, ki so bili sprejeti po razglasitvi epidemije nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije v zvezi s sodnimi zadevami. Gre za procesno dejstvo, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje upoštevati.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

_Dosedanji potek postopka do odločitve sodišča prve stopnje_

1. Predlagatelja sta vložila predlog za sporazumno razvezo. Sodišče prve stopnje je 11. 12. 2019 razpisalo narok za 6. 2. 2020. Predlagatelju je bilo vabilo vročeno na naslovu, ki ga je navedel v predlogu, s fikcijo vročitve. Predlagatelja na narok nista pristopila, zato je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 2. 2020 odločilo, da postopek od 6. 2. 2020 dalje miruje. Sodišče prve stopnje je poslalo sklep predlagatelju na naslov, ki ga je navedel v predlogu. Iz vročilnice izhaja, da je bila vročitev te sodne pošiljke opravljena s fikcijo vročitve. Sodišče prve stopnje je predlagatelja z dopisom z dne 2. 3. 2020 pozvalo, da predloži potrdilo o plačilu sodne takse. Dopis mu je poslalo na naslov, ki ga je navedel v predlogu. Iz vročilnice o prejemu tega dopisa pa izhaja, da se je predlagatelj preselil na drug naslov, ki je tudi naveden na vročilnici. Na ta naslov mu je sodišče prve stopnje vročilo izpodbijani sklep 18. 7. 2020. _Odločitev sodišča prve stopnje_

2. Sodišče prve stopnje je 9. 7. 2020 izdalo izpodbijani sklep, s katerim je nepravdni postopek ustavilo, ker udeleženca postopka nista predlagala nadaljevanju postopka v roku štirih mesecev od dneva, ko je nastopilo mirovanje postopka. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na sklep z dne 6. 2. 2020, v katerem sta bila udeleženca opozorjena na pravne posledice, če ne bosta predlagala nadaljevanja postopka v roku štirih mesecev od nastopa mirovanja postopka, citirane pa so bile tudi zakonske določbe.

_Pritožbene navedbe_

3. Predlagatelj v laični pritožbi navaja, da vabila na narok 6. 2. 2020 ni prejel, ker je po vložitvi predloga zamenjal stalno bivališče, zato se naroka tudi ni mogel udeležiti. Predlaga, da se sklep odpravi in da sodišče prve stopnje razpiše narok oziroma odloči brez razpisanega naroka.1

4. Pritožba je utemeljena.

_Glede vročanja sodnih pošiljk predlagatelju_

5. Nobene kršitve ni storilo sodišče prve stopnje pri vročanju sodnih pošiljk predlagatelju. Takoj, ko je sodišče prve stopnje prejelo informacijo, da se je predlagatelj preselil iz naslova bivališča, ki ga je navedel v predlogu, mu je sodišče na nov naslov, ki je bil naveden na vročilnici, vročilo sodno pošiljko. Na podlagi prvega odstavka 145. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), je bil predlagatelj dolžan obvestiti sodišče o spremembi naslova. Če nov naslov ne bi bil naveden na vročilnici, bi sodišče prve stopnje opravilo vročitev sodne pošiljke predlagatelju s pritrditvijo pisanja na sodno desko (drugi odstavek 145. člena ZPP).

_Pravna podlaga instituta mirovanja postopka_

6. Na podlagi 209. člena ZPP v zvezi s 30. in 42. členom ZNP-1 mirovanje postopka nastane, če se obe stranki pred koncem glavne obravnave o tem sporazumeta. Mirovanje postopka se začne z dnem, ko stranki to naznanita sodišču. Postopek miruje, dokler kakšna stranka ne predlaga, naj se nadaljuje. Preden ne pretečejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje, se postopek ne more nadaljevati (drugi odstavek 210. člena ZPP). Če nobena stranka v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja, se šteje, da je tožba umaknjena (tretji odstavek 210. člena ZPP). V sklepu, s katerim se ugotavlja mirovanja postopka, je treba navesti, od katerega dne postopek miruje, in stranke opozoriti na pravne posledice iz prvega do tretjega odstavka 210. člena ZPP.

_Pravna podlaga ukrepov v zvezi s sodnimi zadevami zaradi epidemije covid 19 in subsumpcija dejstev pod pravno normo_

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, saj se v sklepu o tem ni izjasnilo, da procesni roki, razen v nujnih zadevah, v času od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020 niso tekli, na podlagi pravnih predpisov, ki so bili sprejeti po razglasitvi epidemije nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije v zvezi s sodnimi zadevami. Gre za procesno dejstvo, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje upoštevati.

8. Vrhovno sodišče je v sklepu I Ips 31936/2014 z dne 5. 11. 2020 navedlo vse pravne predpise, ki so bili sprejeti po razglasitvi epidemije nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije v zvezi s sodnimi zadevami, ko je presojalo utemeljenost (dveh) zahtev za varstvo zakonitosti in je zato moralo odgovoriti na vprašanje, ali so (niso) tekli roki od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020. Ker je pravna podlaga enaka, kot je predmet odločanja o utemeljenosti pritožbe v tem pritožbenem postopku, je pritožbeno sodišče v nadaljevanju povzelo del relevantnih predpisov in ugotovitev iz te odločbe, na podlagi katere je Vrhovno sodišče zaključilo, da procesni roki niso tekli od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020. 9. Predsednik Vrhovega sodišča je prvo odredbo z dne 13. 3. 2020, ki je urejala poslovanje sodišč od 16. 3. 2020 dalje, izdal na podlagi 83.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). Ta med drugim določa, da ob večjih epidemijah sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS. V navedenem členu je tudi izrecna določba, da v času trajanja posebnih ukrepov ne tečejo procesni roki, razen v nujnih zadevah (drugi odstavek 83. člena ZS) in da začnejo procesni roki teči prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Skladno z navedeno zakonsko določbo je predsednik Vrhovnega sodišča v odredbi z dne 13. 3. 2020 določil, da sodišča odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS, v odredbi je povzel določbo drugega odstavka takrat veljavnega 83. člena ZS, katere zadeve šteje kot nujne. Povzel je tudi določbo, da razen v nujnih zadevah procesni roki ne tečejo, in da začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoVid-2 (covid-19) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ) je v 4. členu predsedniku Vrhovnega sodišča dal pooblastilo, da lahko odloči, da tudi zadeve iz 2. in 5.-9. točke drugega odstavka 83. člena ZS ne štejejo kot nujne. V zakonu je bilo določeno tudi, kako v času epidemije tečejo roki. V prvem odstavku 3. člena je določeno, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo, drugi odstavek 3. člena pa je določil, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v tistih, ki se obravnavajo kot nujne. Na podlagi navedenega zakona je predsednik Vrhovnega sodišča 30. 3. 2020 izdal novo odredbo, v kateri je določil, da vsa sodišča od 31. 3. 2020 dalje opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS, pri tem pa je nekatere zadeve, ki jih je taksativno naštel, izvzel. S tem je zmanjšal število zadev, ki veljajo kot nujne. Z odredbo z dne 13. 3. 2020 je predsednik Vrhovnega sodišča odločil, da vsa sodišča od 16. 3. 2020 opravljajo naloge in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS. Skladno s četrtim odstavkom 83. člena ZS je določil, da, razen v nujnih zadevah, procesni roki ne tečejo in se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Predsednik Vrhovnega sodišča je 27. 5. 2020 odredil preklic odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena ZS in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ ter na njeni podlagi določene druge ukrepe. Ugotovil je, da so z 31. 5. 2020 prenehali razlogi, ki so zaradi nastanka izrednega dogodka, to je epidemije nalezljive bolezni covid-19, v večjem obsegu ovirali nemoteno oziroma redno izvajanje sodne oblasti.

10. Vrhovno sodišče v sklepu I Ips 31936/2014 ugotavlja, da so zaradi razglašene epidemije procesni roki v nenujnih zadevah prenehali teči 16. 3. 2020 na podlagi odredbe predsednika Vrhovnega sodišča z dne 13. 3. 2020. Kasneje sprejeti ZZUSUDJZ, ki se je začel uporabljati 29. 3. 2020, je tudi določil, da roki za uveljavljanje pravic strank ne tečejo, kakor tudi, da v vseh sodnih zadevah razen tistih, ki se obravnavajo kot nujne, roki ne tečejo. Takšna ureditev je veljala do vključno 31. 5. 2020, ko je predsednik Vrhovnega sodišča RS odredil preklic odredbe o posebnih ukrepih. Med epidemijo covid-19 tako v zadevah, ki niso kot nujno določene z odredbo predsednika Vrhovnega sodišča RS ali zakonom, procesni roki niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020. 11. Če ne bi bilo določeno, da v času trajanja posebnih ukrepov ne tečejo procesni roki, potem bi predlagatelj moral vložiti predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka 6. 6. 2020. Ker pa roki od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020 v zadevah, ki niso bile nujne,2 niso tekli, je predlagatelj s pritožbo, ki jo je vložil 21. 7. 2020, pravočasno predlagal nadaljevanje postopka, kot to določa tretji odstavek 210. člena ZPP.

_Odločitev pritožbenega sodišča_

12. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).

1 Pritožbeno sodišče je štelo pritožbo tudi kot predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka. 2 Kar velja tudi za obravnavano nepravdno zadevo.