Jedro

Sodišče prve stopnje je tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse utemeljeno zavrglo, ker tožnik sodišču v določenem roku ni priložil izjav o premoženjskem stanju družinskih članov in torej svojega predloga na podlagi sklepa sodišča prve stopnje ni ustrezno dopolnil, da bi bil sposoben za nadaljnjo obravnavo (tretji odstavek 12. člena ZST-1 in četrti odstavek 108. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev sodne takse (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna plačati sodno takso v znesku 190,00 EUR v 15 dneh od prejema sklepa na račun sodišča, naveden v izreku sklepa, sicer se bo štelo, da je tožba umaknjena (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je bilo pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodne takse dejansko stanje napačno ugotovljeno. Sodišče pritožniku očita, da ni podal popolne vloge oz. predloga za oprostitev plačila sodne takse, saj naj ne bi predložil izjave o premoženjskem stanju svojih družinskih članov ter morebitnih plačilnih list svojih družinskih članov. Pritožnik meni, da je po pozivu sodišča predlog ustrezno dopolnil, saj je podal izjavo s prilogami v zvezi z njegovim premoženjskim stanjem. Iz izjave izhaja, da pritožnik nima premoženja in sredstev za preživljanje. Izjave v zvezi s premoženjskim stanjem družine oziroma družinskih članov pa ni podal, saj družine nima. V svoji izjavi o premoženjskem stanju ni navajal poimensko svojih družinskih članov, navedel je zgolj kraj bivanja v BiH, saj ga kot državljan BiH potrebuje, sicer pa sam prebiva v R Sloveniji. Pritožnik meni, da je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno in posledično napačno uporabljeno materialno pravo, zato predlaga, da sodišče predlogu ugodi. Ker je višina takse za tožbo za pritožnika visoka in ogroža njegovo preživljanje, saj je oseba brez premoženja in zaposlitve in takse v takšni višini ne more plačati, je posledično onemogočena njegova ustavna pravica do sodnega varstva. Podredno predlaga odložitev plačila takse do pravnomočnosti odločitve sodišča oziroma obročno plačilo. Po mnenju pritožnika je sodna taksa napačno in previsoko odmerjena glede na določila ZST-1, zato vlaga tudi ugovor zoper višino odmerjene sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, izpodbijana odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrženju predloga tožeče stranke za oprostitev sodne takse oprlo na pravilno pravno podlago, zlasti na določbe 3. odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami in dopolnitvami – ZST-1) ter 108. člena ZPP. Iz podatkov v spisu izhaja, da tožnik predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji, ki ga je vložil skupaj s tožbo dne 10. 2. 2016, ni priložil obrazca Izjava o premoženjskem stanju in obveznih prilog. Zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 12. 2. 2016 pozvalo, da predlog dopolni v roku 15 dni in mu naložilo, da sodišču predloži izpolnjen obrazec Izjava o premoženjskem stanju in obvezne priloge (dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih ipd.), pri čemer je izrecno navedlo, da mora sodišču predložiti plačilne liste za zadnje tri mesece zase in za družinske člane. Tožnik je sklep sodišča upošteval le delno in sodišču dostavil izpolnjeno Izjavo o premoženjskem stanju (na predpisanem obrazcu) le zase, ni pa predložil izjav o premoženjskem stanju svojih družinskih članov ter morebitnih plačilnih list za zadnje tri mesece za svoje družinske člane, čeprav je kot družinska člana navedel zunajzakonsko partnerko A.A. in hčerko B.B. (letnik 1992), ki prebivata v vasi C., BiH, v opombah pa je tudi navedel, da prebiva v hiši, ki ni njegova, v skupnosti z zunajzakonsko partnerko in ima hčer. Glede na takšno izjavo tožnika, ki je razvidna iz predložene izjave o premoženjskem stanju vlagatelja z dne 17. 2. 2016, bi moral tožnik predložiti tudi izjavo o premoženjskem stanju zunajzakonske partnerke (ki se upošteva kot njegov družinski član) in morebitne plačilne liste, saj očitno niso točne tožnikove pritožbene navedbe, da tožnik nima družine in da takšne izjave ne more podati. V pritožbi tožnik tudi neutemeljeno poudarja, da v izjavi o premoženjskem stanju ni navajal poimensko svojih družinskih članov, saj je iz izjave, ki jo je predložil (zase, razvidno nasprotno. Sodišče prve stopnje je zato tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse utemeljeno zavrglo, ker tožnik sodišču v določenem roku ni priložil izjav o premoženjskem stanju družinskih članov in torej svojega predloga na podlagi sklepa sodišča prve stopnje ni ustrezno dopolnil, da bi bil sposoben za nadaljnjo obravnavo. Ravnalo je v skladu s citiranimi zakonskimi določbami, to je 3. odstavkom 12. člena ZST-1 in 4. odstavkom 108. člena ZPP, ki določa, da sodišče v primeru, če vložnik ne dopolni vloge tako, da bi bila primerna za obravnavo, vlogo zavrže. 6. Ker tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse ni bil ustrezno dopolnjen in tožnik kljub opozorilu, da bo vloga zavržena, če ne bo ravnal v skladu s sklepom o dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, sodišču ni predložil zahtevanih dokazil, so bili – glede na citirane zakonske določbe – podani razlogi za zavrženje tožnikovega (nepopolnega) predloga. Vsebinska obravnava predloga za oprostitev plačila sodne takse v pritožbenem postopku, za katero se zavzema pritožba, v takšnem primeru, kot je tožnikov, ni mogoča, saj ob dejstvu, da je bil nepopolni predlog za oprostitev plačila sodne takse za tožbo pravilno zavržen, ni pravne podlage za vsebinsko odločanje o oprostitvi niti o obročnem plačilu sodne takse.

7. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.