Jedro

Prvostopenjski organ je odločil, da se prosilcu pokaže tudi Zapisnik, kar pa ne ustreza prošnji prosilca, saj kaj takega ni zahteval. Enako velja tudi za Smernice in Kompromisni predlog, ki so priloge k Zapisniku. Tožeča stranka ima zato prav, ko zatrjuje, da je bila v tem delu odločitev o zahtevku prekoračena.

Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da iz dokumentov izhajajo kršitve Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, kar je razlog za to, da jih ni mogoče opredeliti kot poslovne skrivnosti, ter da je inšpektorica, ki je izdala Opozorilo, ocenila, da obstajajo razlogi za sprejem takšnega ukrepa, to, da je bilo izrečeno Opozorilo, pa ne pomeni, da prekršek ni bil storjen, ampak da so bile v konkretnem primeru podane okoliščine, ki so omogočile sprejem takšnega ukrepa.

Tretji odstavek 2. člena ZPosS določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V Opozorilu pa so ugotovljene nepravilnosti tudi opisane.

Izrek

I. Tožbi se deloma ugodi tako, da se prva alineja prve točke izreka odločbe Tržnega inšpektorata Republike Slovenije št. 090-28/2020-8 z dne 20. 1. 2021 , ki se glasi: „Zapisnika št. 060-7940/2020-2 z dne 20. 10. 2020, iz katerega se izbrišejo osebni podatki enega izmed udeležencev pri inšpekcijskem pregledu s strani zavezanca na str. 1 in 4“, odpravi.

II. V preostalem delu se tožba zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 313,50 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru z zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tržni inšpektorat je kot prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo ugodil zahtevi _Združenja za varstvo potrošnikov kreditojemalcev z valutno klavzulo Frank_ (v nadaljevanju: prosilec) v delu, ki se nanaša na posredovanje odločbe (ali drugače imenovane listine), ki jo je prvostopenjski organ izdal tožeči stranki v inšpekcijskem postopku v zvezi z zadevo št. 0611-3888/2020, iz katere so razvidne ugotovljene nepravilnosti, in odredbe za odpravo nepravilnosti, in sicer tako, da se prosilcu po pravnomočnosti odločbe posreduje kopija Zapisnika št. 0610-7940/2020-2 z dne 20. 10. 2020, iz katerega se izbrišejo osebni podatki enega izmed udeležencev pri inšpekcijskem pregledu (v nadaljevanju: Zapisnik) ter Sklepa o ustavitvi postopka št. 0610-7940/2020-7 z dne 20. 11. 2020 (v nadaljevanju: Sklep) - točka 1 izreka, zavrnil pa je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na posredovanje kopije odločbe v zvezi z navedeno zadevo, izdano v prekrškovnem postopku, ker takšen dokument ne obstaja - točka 2 izreka, ugodil pa je tudi zahtevi prosilca, ki se nanaša na posredovanje kopije opozorila tožeči stranki v zvezi z navedeno zadevo in sicer se prosilcu po pravnomočnosti odločbe posreduje kopija Opozorila ZP-1 št. 7100-2167/2020-1 z dne 18. 11. 2020 (v nadaljevanju: Opozorilo) - točka 3 izreka, ugotovil je še, da posebni stroški v postopku niso nastali - točka 4 izreka.

2. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je prvostopenjski organ prejel zahtevo prosilca, s katero je ta zahteval posredovanje odločbe, ki jo je organ izdal tožeči stranki v inšpekcijskem postopku v zvezi z navedeno zadevo, iz katere so razvidne ugotovljene nepravilnosti in odredba za odpravo nepravilnosti, odločbe, ki jo je prvostopenjski organ izdal zavezancu v prekrškovnem postopku v zvezi z navedeno zadevo, iz katere so razvidne sankcije za storjeni prekršek ali morebitnega opozorila storilcu prekrška. Prvostopenjski organ je ugotovil, da razpolaga z Zapisnikom, Sklepom in Opozorilom, ne razpolaga pa z odločbo v zvezi s prekrškom, iz katere bi bile razvidne sankcije za storjeni prekršek. Nadalje je prvostopenjski organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatki so vsebovani v Zapisniku in jih je prvostopenjski organ izločil, ker predstavljajo izjemo v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ).

3. Prvostopenjski organ je v postopek k stranski intervenciji pritegnil tudi tožečo stranko. Tožeča stranka je navedla, da je lahko prosilec upravičen izključno in le do Opozorila, ne pa tudi do Zapisnika in Sklepa, če Opozorilo ne bi predstavljalo poslovne skrivnosti tožeče stranke. Tožeča stranka je v upravnem postopku podrobno pojasnila, zakaj dokumenti po njenem mnenju predstavljajo poslovno skrivnost tožeče stranke. Nadalje prvostopenjski organ ugotavlja, da sta bila zoper tožečo stranko vodena tako inšpekcijski upravni postopek kot inšpekcijski prekrškovni postopek. Zahtevi prosilca iz upravnega postopka ustrezata dva dokumenta in sicer Zapisnik in Sklep, iz katerega izhaja, da so bile nepravilnosti odpravljene. V zvezi z vpogledom v dokumentacijo prekrškovnega postopka pa je bilo ugotovljeno, da ni bila izdana odločba, pač pa Opozorilo, iz katerega izhaja sprejeti ukrep zaradi ugotovljenih kršitev. Nadalje prvostopenjski organ citira 2. člen Zakona o poslovni skrivnosti, ki določa, kakšne pogoje mora izpolnjevati poslovna informacija, da se lahko šteje za poslovno skrivnost. Iz dokumentov, ki jih prosilec zahteva, izhajajo kršitve zakonodaje in sicer kršitve Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, kar je razlog za to, da teh dokumentov kot celote ni mogoče opredeliti kot poslovne skrivnosti tožeče stranke. Iz tretjega odstavka 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti namreč izhaja, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Dejstvo je, da je inšpektorica, ki je izdala Opozorilo, ocenila, da obstajajo razlogi za sprejem takšnega ukrepa, to, da je bilo izrečeno Opozorilo, pa ne pomeni, da prekršek ni bil storjen, ampak da so bile v konkretnem primeru podane okoliščine, ki so omogočile sprejem takšnega ukrepa. Tudi dejstvo, da so bile nepravilnosti s strani tožeče stranke odpravljene in postopek zaključen, ne spreminja dejstva, da gre v konkretnem primeru za dokumentacijo, ki se nanaša na kršitev zakonodaje s strani tožeče stranke. Posebno pozornost je prvostopenjski organ namenil tudi dvema prilogama Zapisnika, to so Smernice ter Kompromisni predlog Ministrstva za finance – Sporazum o ureditvi razmerij med kreditodajalci in kreditojemalci, katerih kreditna pogodba za potrošniške kredite je nominirana v švicarskih frankih ali vsebuje valutno klavzulo v švicarskih frankih (v nadaljevanju: Kompromisni predlog). Prvostopenjski organ nadalje podrobneje pojasnjuje, zakaj Smernice in Kompromisni predlog ne predstavljata poslovne skrivnosti. Smernice so bile objavljene na spletni strani tožeče stranke, glede Kompromisnega predloga pa je Ministrstvo za finance izrazilo stališče, da nima zadržkov za razkritje, da pa opozarja na varstvo morebitnih osebnih podatkov. Ta dokument pa je izdelalo prav Ministrstvo za finance.

4. Tožeča stranka se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. V svoji odločbi podrobneje pojasnjuje, zakaj po njegovem mnenju prvostopenjski organ ni odločil preko zahteve prosilca. Nadalje pojasnjuje, da ima prvostopenjski organ za razkritje osebnih podatkov iz Zapisnika podlago za razkritje v Zakonu o poslovnem registru. Upravljalci osebnih podatkov v skladu s 106. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1) javnosti lahko posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev do uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil ta vprašanja. Glede izjeme poslovne skrivnosti pa drugostopenjski organ v svoji odločbi ugotavlja, da so bile Smernice, ki so priloga k Zapisniku, objavljene na spletni strani tožeče stranke vse do 20. 10. 2020. Ne moremo govoriti o poslovni skrivnosti, če je bil dokument določen čas objavljen na spletni strani tožeče stranke in s tem dosegljiv celotni zainteresirani javnosti. Glede Kompromisnega predloga Ministrstva za finance pa tožeča stranka ni oporekala, da je ta dokument pripravilo Ministrstvo za finance in je navedlo, da nima zadržkov za razkritje. Drugostopenjski organ sledi tudi temu, da so absolutno javne informacije na podlagi tretjega odstavka 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajih. Zahtevana dokumentacija je nastala v postopku inšpekcijskega nadzora zaradi ravnanja in opustitve tožeče stranke, ki se štejejo za nepoštene poslovne prakse v razmerju do potrošnikov ali potrošnic. Glede na to, da gre v obravnavani zadevi za dokumentacijo, s katero je prvostopenjski organ izvedel nadzorni postopek, zahtevana dokumentacija ne more predstavljati poslovne skrivnosti v delih, v katerih gre za ugotovitev organa o kršitvah zakona. Postopki ugotavljanja kršitev zakona, ki se vodijo po uradni dolžnosti in v javnem interesu, ne zadevajo samo organa in udeleženih strank, ampak družbeno razmerje, ki vsebuje obstoječe ali predvidljivo nasprotje med posamičnim in javnim interesom. Tudi če je bil prekršek neznatnega pomena in je bilo izrečeno le pisno Opozorilo, gre še vedno za ugotovljeno kršitev zakona in se po tretjem odstavku 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti ne more določiti za poslovno skrivnost. 5. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je prosilec v zahtevi sicer široko, pa vendar določno in natančno opredelil dokumente, katerih posredovanje zahteva. Zapisnik tem zahtevam ne ustreza, saj ni bil izdan tožeči stranki in ne vključuje ugotovljene nepravilnosti niti odredbe za odpravo nepravilnosti niti sankcije za prekršek niti opozorila storilcu prekrška. Z vključitvijo Zapisnika so bile prekoračene meje zahteve. Tudi Sklep po mnenju tožeče stranke ne ustreza dokumentom, ki jih je prosilec podal v svoji zahtevi, saj ne vključuje nobene ugotovljene nepravilnosti niti odredbe za odpravo nepravilnosti niti sankcije za prekršek niti opozorila storilcu prekrška. S tem so bile prav tako prekoračene meje zahteve. Niti Smernice niti Kompromisni predlog niti kot samostojna dokumenta niti kot prilogi Zapisnika ne ustrezata dokumentom, ki jih je zahteval prosilec v svoji zahtevi. Nista bila izdana s strani prvostopenjskega organa niti tožeči stranki niti nista bila izdana v inšpekcijskem ali prekrškovnem postopku niti v zvezi z zadevo št. 0611-3888/2020 in ne vključujeta nobene ugotovljene nepravilnosti ali odredbe za njihovo odpravo niti sankcije za prekršek ali opozorila storilcu prekrška. Tudi če prosilec ne ve, koliko dokumentov poseduje prvostopenjski organ, ne odvezuje prvostopenjskega organa spoštovati svojo dolžnost odločanja na podlagi in v mejah postavljenih zahtevkov v skladu s 128. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Obrazložitev drugostopenjska organa, da naj bi prosilec molče privolil v posredovanje Zapisnika s prilogami in Sklepa zgolj iz razloga, ker ni vložil pritožbe, je nevzdržna. Na podlagi take razlage bi lahko organ prosilcu posredoval praktično vse dokumente, s katerimi razpolaga in če slednji ne bi vložil pritožbe, bi se po taki razlagi štelo, da je vse te dokumente prosilec tudi zahteval. Poleg tega je potrebno osebne podatke dveh posameznikov, ki jih vsebuje Zapisnik, varovati v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, kot je to opredeljeno v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz besedila drugega odstavka 106. člena ZVOP-1 je razbrati, da se obdelava osebnih podatkov dovoljuje zgolj delodajalcu kot upravljalcu osebnih podatkov svojih zaposlenih delavcev za točno določen namen, to je za potrebe njihovega dela. Osebne podatke je potrebno izločiti iz vseh strani Zapisnika. Dokumenti tudi izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z 2. členom Zakona o poslovni skrivnosti. V inšpekcijskem postopku javnost ni sodelovala. Dokumenti niti v času trajanja postopka niti pozneje niso bili javno objavljeni in njihova vsebina ni splošno znana. V postopkih, v katerih so bili izdelani dokumenti, so bile obravnavane Smernice, ki urejajo možnost dogovora med bankami in kreditojemalci v zvezi z njihovimi krediti v švicarskih frankih oziroma krediti, vezanimi na švicarske franke. V primeru, če bi bile Smernice zgolj parcialno in netočno tolmačene, bi nastale nezanemarljive posledice za celotno slovensko bančništvo, nastala škoda pa bi bila nepopravljiva. Ti dokumenti imajo torej tržno vrednost za tožečo stranko, za slovenske banke in slovensko bančništvo. Tožeča stranka je storila vse, da se dokumenti ohranijo kot skrivnost. Dokumente je obravnaval nadzorni svet tožeče stranke na zaprti seji. Gradivo je imelo označbo „zaupno ali poslovna tajnost“. Tožeča stranka je sprejela vse razumne ukrepe, da ohrani dokumente kot zaupne oziroma kot poslovno skrivnost. Niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ nista obrazložila, v katerih delih dokumentov naj bi bile ugotovitve prvostopenjska organa o kršitvah zakona sploh vsebovane. Izpodbijana odločba je v tem delu nejasna. V Zapisniku, Smernicah in Kompromisnem predlogu ter Sklepu ni nobene ugotovitve o kršitvah zakona. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče prvostopenjsko odločbo v delu 1. točke in 3. točke izreka spremeni tako, da se v delu 1. točke ter 3. točke prvostopenjska odločba odpravi in se zahteva prosilca v celoti zavrne, ker zahtevani dokument ne obstaja oziroma ker predstavlja izjemo dostopa do informacij javnega značaja, podrejeno pa predlaga, naj sodišče prvostopenjsko odločbo odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Tožeča stranka je hkrati s tožbi vložila tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala, naj sodišče odloži izvršitev izpodbijane odločbe do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu. Sodišče je s sklepom I U 784/2021-23 z dne 25. 5. 2021 zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da so predmet zahteve prosilca tisti dokumenti, ki jih je kot take prepoznal prvostopenjski organ, pri čemer je organ upošteval opis vsebine zahtevanih dokumentov in za njihovo identifikacijo ni bilo ključno poimenovanje zahtevanih dokumentov, ampak njihova vsebina. Katere dokumente je prosilec zahteval, je organ sklepal v kontekstu spremnega dopisa prosilca. Tožena stranka ne oporeka stališču tožeče stranke, da so bile zahtevane Smernice v nekem trenutku poslovna skrivnost, nemogoče pa je temu stališču slediti tudi po trenutku, ko so bile objavljene na spletu. Prav tako so na spletu objavljeni osebni podatki, ki jih želi tožeča stranka predstaviti kot varovane. Iz zahtevanih dokumentov izhajajo kršitve zakonodaje in ne držijo navedbe tožeče stranke, da Zapisnik ne vključuje nobene ugotovljene nepravilnosti. Podatke o kršitvi zakona vsebujeta tudi Sklep in Opozorilo. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

8. Sodišče je v postopek pritegnilo kot stranki z interesom tudi Tržni inšpektorat RS ter prosilca.

9. Tržni inšpektorat v odgovoru na tožbo navaja, da se sklicuje na dejstva, navedbe in pojasnila v svoji odločbi.

10. Prosilec na tožbo ni odgovoril. 11. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi navaja, da je jasno obrazložila in izkazala, zakaj zadevni dokumenti ne ustrezajo zahtevi prosilca in zakaj prosilec teh ni zahteval ter posledično do njih ni upravičen. Tako Zapisnik kot Sklep in Opozorilo so bili obravnavani na seji nadzornega sveta tožeče stranke kot zaupni podatki in se morajo zato obravnavati kot varovani podatki v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede razkritja osebnih podatkov pa navaja, da podatki o zaposlenih delavcih pri tožeči stranki niso objavljeni z nobenim drugim namenom kot v zvezi s področji, ki jih pokrivajo. Niso objavljeni z namenom, da postanejo javno dostopni v vseh drugih primerih oziroma kontekstih.

K točki I izreka:

12. Tožba je deloma utemeljena v delu, ki se nanaša na tisti del izpodbijane odločbe, kjer je prvostopenjski organ ugodil zahtevi prosilca, ki naj bi se nanašala na posredovanje Zapisnika. Kot je razvidno iz obrazložitve obeh odločb, je s tem mišljeno, da naj bi bile del Zapisnika tudi Smernice in Kompromisni predlog Ministrstva za finance, torej je po presoji sodišča utemeljena tožba tudi glede razkritja teh dveh dokumentov. Glede razkritja navedene dokumentacije je namreč med strankama sporno vprašanje, ali je prvostopenjski organ odločil preko zahteve prosilca.

13. Postopek odločanja po ZDIJZ je postopek, ki se začne na predlog stranke. Organi, ki v tem postopku odločajo, so na zahtevek stranke vezani. ZUP namreč v 128. členu določa, da sme o stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Upravni organ ne more na podlagi vložene vloge stranke odločati o tistem, česar stranka ni zahtevala, čeprav bi bil sicer za to morda pristojen (Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list RS, Ljubljana 2020, druga knjiga, str. 24). V obravnavani zadevi je torej glede tega, ali je bil zahtevek prekoračen, relevantno to, kaj je prosilec v zahtevku zahteval. Iz zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je vložil prosilec, povsem jasno in nedvoumno izhaja, da je prosilec zahteval dostop do treh dokumentov in sicer odločbe, ki jo je organ izdal tožeči stranki v predmetnem inšpekcijskem postopku, iz katere so razvidne ugotovljene nepravilnosti in odredba za odpravo nepravilnosti, odločbo, ki jo je naslovni organ izdal zavezancu v predmetnem prekrškovnem postopku, iz katere so razvidne sankcije za storjeni prekršek, in morebitno opozorilo storilcu prekrška. Iz zahteve je torej nedvoumno razvidno, da je prosilec zahteval akt, s katerim se je končal inšpekcijski upravni postopek, in akt, s katerim se je končal inšpekcijski prekrškovni postopek. Inšpekcijski postopek se konča bodisi z odločbo, s katero so ugotovljene določene nepravilnosti ali s sklepom o ustavitvi postopka. V konkretnem primeru se je upravni postopek končal s sklepom o ustavitvi postopka, prekrškovni postopek pa z opozorilom storilcu prekrška. Prvostopenjski organ pa je odločil, da se prosilcu pokaže tudi Zapisnik, kar pa ne ustreza prošnji prosilca, saj kaj takega ni zahteval. Enako velja tudi za Smernice in Kompromisni predlog, ki so priloge k Zapisniku. Tožeča stranka ima zato prav, ko zatrjuje, da je bila v tem delu odločitev o zahtevku prekoračena. Tudi spremnega dopisa prosilca ni mogoče tolmačiti tako na široko, da bi se prosilcu pokazalo tudi nekaj, kar v priloženi in izrecno precizirani prošnji sploh ni zahteval. Iz spremnega dopisa je razvidno zgolj to, da želi prosilec biti obveščen o ugotovitvah in rezultatu prekrškovnega postopka in sicer kot prijavitelj in kot zainteresirana javnost, pri čemer je navedeno, da je sama zahteva k spremnemu dopisu priložena. Zahteva pa je dovolj jasna in natančno precizirana.

14. Iz navedenih razlogov je sodišče v tem delu odločbo odpravilo iz razloga po 3. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker niso bila upoštevana pravila postopka. Čeprav se je upravni postopek po ZDIJZ začel na predlog stranke, pa sodišče v tem delu ni posebej zavrnilo prosilčevega zahtevka, saj se zahtevek na dostop do Zapisnika in njegovih prilog sploh ni glasil. 15. Sodišče še dodaja, da je podobno stališče zavzelo tudi v primerljivi zadevi I U 1365/2020. K točki II izreka:

16. V preostalem delu je tožba neutemeljena.

17. Skladno z 4. členom ZDIJZ je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Sodišče ocenjuje, da je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je prosilcu omogočil vpogled v Sklep in Opozorilo. Sodišče glede navedenega sledi utemeljiti izpodbijane prvostopenjske odločbe v tem delu, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena ZUS-1 ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se sklicuje na utemeljitev v odločbi prvostopenjskega organa. Sodišče zgolj poudarja, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da iz dokumentov izhajajo kršitve Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, kar je razlog za to, da jih ni mogoče opredeliti kot poslovne skrivnosti, ter da je inšpektorica, ki je izdala Opozorilo, ocenila, da obstajajo razlogi za sprejem takšnega ukrepa, to, da je bilo izrečeno Opozorilo, pa ne pomeni, da prekršek ni bil storjen, ampak da so bile v konkretnem primeru podane okoliščine, ki so omogočile sprejem takšnega ukrepa.

18. Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, da Sklep ne vključuje ugotovljenih nepravilnosti. Že iz samega izreka sklepa je razvidno, da je bil postopek ustavljen ravno iz razloga, ker je tožeča stranka odpravila ugotovljene nepravilnosti, iz česar logično izhaja, da so bile nepravilnosti dejansko ugotovljene. Enako izhaja tudi iz obrazložitve sklepa.

19. Sodišče se ne opredeljuje do tožbenih navedb, ki se nanašajo na nepravilnosti glede izjeme varstva osebnih podatkov, saj Sklep in Opozorilo ne vsebujeta nobenih varovanih osebnih podatkov. Te tožbene navedbe se namreč nanašajo na Zapisnik s prilogami.

20. Prav tako pa se sodišče ne strinja s tožbenimi navedbami glede izjeme poslovne skrivnosti. Tožeča stranka v tožbi navaja, da v Sklepu ni nobene ugotovitve prvostopenjskega organa o kršitvah zakona. Sodišče je v tej sodbi že obrazložilo, da so v Sklepu navedbe o tem, da so bile ugotovljene nepravilnosti, ki pa so bile odpravljene. Tretji odstavek 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti pa določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V Opozorilu pa so ugotovljene nepravilnosti tudi opisane.

21. Ker je odločitev prvostopenjskega organa v tem delu pravilna, je sodišče v tem delu tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je relevantno za odločitev o zadevi, to je vsebina prosilčevega zahtevka in obstoj zahtevane dokumentacije kot tudi njena vsebina (vsebina Sklepa, Opozorila, Zapisnika s prilogami) med strankami nista sporna, pač pa je sporna le pravna presoja, ali navedena dokumentacija prestavlja informacijo javnega značaja z vidika določil ZDIJZ in ali je prvostopenjski organ prekoračil obseg prosilčevega zahtevka. Sporna so torej izključno pravna vprašanja. V takem primeru pa prvi odstavek 59. člena ZUS-1 daje sodišču izrecno pooblastilo, da lahko o zadevi odloči tudi brez glavne obravnave.

K točki III izreka:

22. Ker je tožeča stranka zahtevala povrnitev stroškov postopka in je sodišče tožbi deloma ugodilo in izpodbijani akt delno odpravilo, je presodilo, da mora tožena stranka skladno z določilom tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. V skladu z navedenim določilom se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Določilo drugega odstavka 3. člena tega Pravilnika določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo straški v višini 285 EUR, 4. člen Pravilnika pa določa, da če je moral tožnik v postopku stvar dodatno pojasnjevati z obrazloženimi vlogami, se mu priznajo še stroški v višini 10 % od zneskov, določenih v prejšnjem členu.