Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Tožnik je leta 2008 s toženko sklenil potrošniško kreditno pogodbo v tuji valuti (CHF). Kredit je bil namenjen gradnji stanovanjske hiše. Stranki sta za zavarovanje kreditne terjatve sklenili še pogodbo o zastavi nepremičnin. Tožnik, ki je kredit sicer v celoti poplačal že leta 2018, je v pravdi kot bistveno zatrjeval, da toženka ni ustrezno opravila svoje pojasnilne dolžnosti, zaradi česar delovanja mehanizma valutne klavzule ni bilo zares razumel, zlasti se ni zavedal razsežnosti prevzetega tveganja. Uveljavljal je ničnosti in kondikcijski zahtevek.
2.Sodišče prve stopnje je z delno sodbo ugotovilo ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe in pogodbe o zastavi nepremičnin.
3.Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4.Zoper takšno odločitev toženka vlaga predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj:
1. Ali sta sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče zagrešili absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s tem, ko pri presoji pojasnilne dolžnosti standarda "znatno zvišanje mesečnih anuitet" nista napolnili glede na okoliščine konkretnega primera?
2. Ali bi pritožbeno sodišče v konkretnem primeru moralo skladno z drugim odstavkom 1. člena Direktive 93/13, izključiti uporabo te Direktive in odločitev sprejeti na podlagi nacionalne zakonodaje, Obligacijskega zakonika ter zlasti Zakona o potrošniških kreditih (kot je veljal v času sklepanja kreditne pogodbe), ki je, kot specialni zakon, urejal sklepanje kreditnih pogodb v švicarskih frankih?
3. Ali je bila presoja pritožbenega sodišča, da tožena stranka ni opravila pojasnilne dolžnosti ter da je sporni pogodbeni pogoj posledično nepošten, materialnopravno pravilna?
4. Ali sta sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče zagrešili absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko se v izpodbijani sodbi oz. sodbi prve stopnje nista opredelili do navedb tožene stranke, da ni mogla predvideti možnosti znatnih oscilacij valutnega para CHF:EUR?
5. Ali je sodišče pravilno ugotovilo nepoštenost spornega pogodbenega pogoja, kljub temu da tožeča stranka ni dokazala, da bi med njo in toženo stranko obstajal t. i. informacijski razkorak?
6. Ali je sporni pogodbeni pogoj nepošten tudi v primeru, kadar se domnevno prikrito oz. nepojasnjeno tveganje sploh ne uresniči v škodo potrošnika in torej sploh ne pride do znatnega povečanja kreditnih obveznosti?
7. Ali je bila presoja pritožbenega sodišča glede obstoja znatnega neravnotežja materialnopravno pravilna?
8. Ali je materialnopravno pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da je v primeru ugotovljene nepoštenosti spornega pogodbenega pogoja nična celotna kreditna pogodba, ki tak nepošten pogoj vsebuje?
5.Predlog ni utemeljen.
6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji za dopustitev revizije, ki izhajajo iz 367.a člena ZPP, niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).