30. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 12. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-2540/03 z dne 20. 1. 2004 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške v Postojni št. P-1521/02 z dne 6. 2. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S pravnomočno odločbo o prekršku je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve prekrška po c) točki četrtega odstavka 117. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – ZVCP). Izrečena mu je bila denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitvi 22. in 29. člena Ustave. Po mnenju pritožnika niso bili podani pogoji za izdajo odločbe brez njegovega zaslišanja, saj se ga zaradi objektivnih okoliščin ni mogel udeležiti. Zato naj ne bi imel možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, in s tem možnosti do "enakosti orožij." Pritožnik še navaja, da Senat za prekrške ni ravnal v skladu z načelom "in dubio pro reo", saj je njegove navedbe in ponujene dokaze zavrnil zgolj s pavšalno obrazložitvijo, pri tem pa ni ugotavljal in obrazložil nasprotnih dejstev.

B.

3.Ustavno sodišče ni instančno sodišče, ki bi presojalo, ali je bilo v postopku o prekršku pravilno ugotovljeno dejansko stanje ter pravilno uporabljeno materialno in procesno pravo. Ta presoja ja zaupana organom za postopek o prekrških, ki odločajo v skladu z Ustavo in zakoni (tako Ustavno sodišče že v sklepu št. Up-103/97 z dne 25. 2. 1998, OdlUS VII, 118). V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali sporna odločitev pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

4.Ustavno sodišče je že v odločbi št. Up-120/97 z dne 18. 3. 1999 (Uradni list RS, št. 31/99 in OdlUS VIII, 126) sprejelo stališče, da morajo biti obdolžencu tudi v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, da pa je raven zagotovljenih pravic lahko v primeru lažjih kršitev z manj hudimi posledicami za kaznovano osebo nižja od tiste, ki je zagotovljena v kazenskem postopku. Kriterij za presojo, ali je bil obdolžencu v postopku o prekršku zagotovljen pošten postopek, je jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave v povezavi z določbo 29. člena Ustave o pravnih jamstvih v kazenskem postopku.

5.Po presoji Ustavnega sodišča niso utemeljeni pritožnikovi očitki, da mu je bila kršena pravica iz 22. člena v povezavi z 29. členom Ustave. Prvostopenjski organ za prekrške je v odločbi pojasnil, da je bil pritožnik pravilno vabljen na zaslišanje, tega pa se ni udeležil niti svojega izostanka ni opravičil, čeprav je bil v vabilu opozorjen, da bo izdana odločba brez njegovega zaslišanja, če se vabilu ne bo odzval. Prav tako je bil na zaslišanje pravočasno vabljen pritožnikov zagovornik, ki na zaslišanje ni pristopil in svojega izostanka ni opravičil. V skladu s takrat veljavnim drugim odstavkom 59. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. ter Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. – ZP) je tudi obrazložil, zakaj ocenjuje, da za pravilno odločitev zaslišanje ni potrebno. Tudi po oceni Senata za prekrške je organ prve stopnje ugotovil, da je bil pritožnik na zaslišanje v redu vabljen, kot tudi, da je bil pravilno poučen o posledicah, če se na poziv ne odzove. Prvostopenjski in drugostopenjski organ za prekrške sta svoja stališča oprla na razlago Zakona, ki ji ni moč očitati arbitrarnosti ali samovoljnosti, zato pritožniku ni bilo poseženo v ustavne pravice, kot jih zatrjuje.

6.Ker z izpodbijanima odločbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer