Jedro

Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo izdajo in izdelavo sodbe.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženke uveljavljal plačilo odškodnine v višini 2.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 10. 2015 dalje do plačila. Tožniku je naložilo, da toženki povrne pravdne stroške.

2. Tožnik v pritožbi zoper gornjo sodbo uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Toženka odgovora na pritožbo ni podala.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba prvemu sodišču očita, da se ni opredelilo do tožnikovih trditev o krivdni odgovornosti zavarovanca toženke. Ta očitek gre pravno opredeliti kot kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kateri sankcionira kršitve postopka, ki na ustavni ravni predstavljajo kršitev pravice do enakega varstva oziroma pravice do poštenega sojenja (22. člen Ustave RS). Pravici stranke, da se v postopku izjavi, namreč ustreza obveznost sodišča, da se do navedb stranke opredeli.

6. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje prvi narok za glavno obravnavo opravilo na dne 15. 12. 2016 ter 12. 1. 20171. Na slednjem naroku je tožnik podal trditve o zavarovančevi krivdni odgovornosti, katere je substanciral še v vlogi z dne 27. 3. 2017. O teh navedbah, s katerimi je torej tožnik pravočasno utemeljeval svoj zahtevek za povrnitev pravične in popolne odškodnine, bi se moralo sodišče opredeliti, saj gre za dopustne ter za odločitev relevantne navedbe (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-373/97). Ker se ni, je podana uveljavljana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Gornje procesne kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. Opredeljevanje pritožbenega sodišča do bistvenih dejanskih navedb strank, katere je prvo sodišče ob tokratnem sojenju prezrlo, bi namreč pomenilo kršitev pravice do pritožbe, saj bi bile te navedbe obravnavane in preizkušane le na eni stopnji sojenja. Zaradi vrnitve zadeve sodišču prve stopnje zgolj v novo izdajo in izdelavo sodbe pa bo postopek trajal manj časa kot če bi bil izveden pred pritožbenim sodiščem, saj bi moralo sicer pritožbeno sodišče v zadevi opraviti obravnavo (347. člen ZPP). Ker pravica strank do sojenja v razumnem roku zaradi razveljavitve tako niti ne bo kršena, je bilo potrebno pritožbi ugoditi, sodbo prvostopnega sodišča razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo izdajo in izdelavo sodbe (prvi odstavek 354. člena ZPP). Preostalih postopkovnih dejanj pred izdajo sodne odločbe ni bilo potrebno razveljaviti, saj se kršitev nanaša le na sodbo, ne pa tudi na postopek pred njeno izdajo.

8. V kolikor bo prvo sodišče ob ponovnem presojanju utemeljenosti tožbenega zahtevka ugotovilo, da brez ponovnega odprtja obravnave ne more odločiti, lahko na podlagi 292. člena ZPP sklene, da se končana obravnava znova začne.

9. Zaradi ugotovljene procesne kršitve, ki že sama po sebi pomeni razlog za razveljavitev, pritožbeno sodišče utemeljenosti ostalih pritožbenih očitkov ni presojalo. Kakšni posebni napotki za novo sojenje sodišču prve stopnje niso potrebni, saj so dovolj jasno razvidni že iz zgornje obrazložitve.

10. Odločitev o stroških, nastalih pritožniku v zvezi s tem pritožbenim postopkom, se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer sodišče pritožbo zavrže. 1 Na naroku za glavno obravnavo dne 15. 12. 2016 je bil sprejet sklep, da se prvi narok za glavno obravnavo ne zaključi ter da se preloži na dne 12. 1. 2017.