Jedro

Če je z materialnimi dokazi nedvomno ugotovljeno, da je obdolženec trčil v oškodovančev osebni avtomobil zaradi vožnje po svoji skrajni levi, je oškodovančeva spremenjena izpovedba o obnašanju obdolženca v avtomobilu brez pomena na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja.

Izrek

Pritožba obdolženega T. P. se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Obdolženi T. P. je dolžan plačati kot strošek pritožbenega postopka povprečnino v znesku 60.000,00 SIT.

Obrazložitev

: Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po I. odstavku 325. člena Kazenskega zakonika. Izrečeni sta bili pogojna obsodba z določeno kaznijo sedem mesecev zapora in preizkusno dobo treh let kot glavna kazen in stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila "B" kategorije za dobo treh mesecev. V določeno kazen zapora je bila všteta plačana denarna kazen za prekršek v znesku 90.00,00 SIT po odločbi S. za p. v C. z dne 20. 7. 1998, opr. št. .... Obdolženemu so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka v znesku 58.700,00 SIT ter povprečnina v znesku 45.000,00 SIT. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obdolženi po zagovorniku zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je njeno spremembo ter izdajo oprostilne sodbe, sicer pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba ni utemeljena. Zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka se ni zgodila. V izpodbijani sodbi ni prav nobenega nasprotja o odločilnih dejstvih. Mnenje izvedenca sodnomedicinske stroke je dokazno ocenjeno v celoti, torej tudi pisni del. O vplivu citostatikov, ki sploh niso v vzročni zvezi s kaznivim dejanjem, se je ta izvedenec zadosti izjasnil. Tako je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo obdolženčevo kazensko odgovornost. S tem, ko je sodišče prve stopnje verjelo obdolžencu, da je neposredno pred trčenjem iskal radijski program, dejansko stanje ne more biti zmotno ugotovljeno. Če na volanu obdolženčevega vozila ni bilo daljinskega upravljalca avtoradia, je bila pri drugačnem upravljanju potrebna pač večja previdnost. Ni dvoma, da je obdolženec vozil neprevidno, saj je do trčenja v oškodovančev osebni avtomobil prišlo zaradi njegove vožnje skrajno levo. Vzrok za takšno neprevidnost pa je sodišče prve stopnje tako pravilno ugotovilo v njegovi vinjenosti. Oškodovančeva spremenjena izpovedba pri tem sploh ni bila pomembna, saj mu ni mogoče očitati niti najmanjšega prispevka k prometni nesreči. Obseg škode na njegovem osebnem avtomobilu pa sploh ni bil pod obtožbo in je bil tako za odločanje brez pomena. Sodišče druge stopnje je ocenilo še primernost izrečenih kazenskih sankcij. Mnenja je, da ustrezata vsem ugotovljenim okoliščinam in ju zato ni potrebno spremeniti v obdolženčevo korist. Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti. Zaradi neuspeha s pritožbo mora obdolženi plačati povprečnino, ki pomeni edini strošek tega pritožbenega postopka. Znesek je odmerjen z upoštevanjem zapletenosti zadeve, trajanja pritožbenega postopka in obdolženčevih premoženjskih razmer.