Jedro

Po vpogledu v tožničino ponudbo, in sicer priloženi tedenski jedilnik (ovoj št. 2/2), sodišče pritrjuje toženki, da je tožnica prijavila zgolj 20 različnih študentskih kosil v tednu, in ne 21, kot zatrjuje v tožbi, in da ni prijavila vsaj dveh različnih jedi iz kategorij pizze, solate, hitra hrana in vegetarijanske jedi. Dodelitev 5 točk pri merilu št. 1 in 6 točk pri merilu št. 2 je zato pravilna in skladna z Javnim razpisom za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2015 in 2016.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom na podlagi 227. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07 in naslednji) v postopku Javnega razpisa za izbiro ponudnikov subvencioniranje študentske prehrane za leto 2015 in 2016 (Uradni list RS št. 54/14, v nadaljevanju Javni razpis) sklenila, da se vlogi tožnice za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane v letih 2015 in 2016 za prijavljeno lokacijo ..., ne ugodi.

2. V obrazložitvi navaja, da tožnica ni dosegla vsaj 40 točk, kar je pogoj za izbiro. Dosegla je le 36 točk in sicer je pri merilu številka 1 dosegla 5 točk, pri merilu številka 2 6 točk, pri merilu številka 5 4 točke, pri merilu št. 6 3 točke, pri merilu št. 7 13 točk in pri merilu št. 11 5 točk. 3. Drugostopenjski organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep. V obrazložitvi navaja, da je bila tožničina vloga ocenjena pravilno. Pri merilu številka 1 je prejela 5 točk, saj je prijavila dvajset različnih študentskih kosil na teden. Pri tem se sklicuje na razpisno dokumentacijo Javnega razpisa v kateri je določeno, da ponudnik za 16 do 20 različnih študentskih kosil na teden prejme 5 točk, 10 točk pa prejme, če prijavi 21 ali več študentskih kosil na teden. Glede merila številka 2 pa je navedla, da tožnica točk za kategorije pice, solata, hitra hrana in vegetarijanske jedi ni prejela, ker ni prijavila vsaj dveh različnih jedi iz vsake od navedenih kategorij. Prijavila je le po eno različno jed in sicer pico klasik, piščančjo solato, hamburger in zelenjavo na žaru. Pri tem se prav tako sklicuje na razpisno dokumentacijo Javnega razpisa, iz katere izhaja, da je za prejem točk po posameznih kategorijah potrebno nuditi vsaj dve različni študentski kosili iz posameznih kategorij pestrosti.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da ni pravilna ugotovitev toženke, da ima samo 20 kosil, saj jih nudi 21 in sicer je od tega 7 kosil stalnih, 14 pa različnih. Zato bi morala pri merilu številka 1 prejeti 10 točk in ne samo 5. Sodišču predlaga, naj v dokazne namene vpogleda v vlogo, skupaj s prilogami. Ne strinja pa se tudi s točkovanjem pri merilu številka 2. Navaja, da tedensko nudi tri različne pice in sicer pico klasik, tuna in vege, kar predstavlja tri različna kosila. Poleg tega nudi tudi hamburgerje različnih vrst, čevapčiče in pohan sir, zato meni, da bi morala dobiti točke tudi pri kategoriji hitra prehrana. Pri merilu številka 2 bi ji moralo biti priznanih 14, in ne zgolj 6 točk. Poudarja, da na obali ponuja največjo pestrost študentske prehrane in da je svojo pozornost še posebej usmerila ravno pripravo hrane za študente. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe (pravilno sklepa) ter povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja razloge, iz katerih meni, da je bil njen sklep pravilen, tožbene navedbe pa nepravilne. Predlaga zavrnitev tožbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Izpodbijan je sklep Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o neizbiri tožnice, izdan na podlagi 227. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije v postopku Javnega razpisa za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2015 in 2016, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 54/14 (v nadaljevanju Javni razpis).

8. V zadevi je sporno, ali je toženka tožnici pravilno odmerila točke pri merilih št. 1 in 2. 9. Iz 7. točke Javnega razpisa izhaja, da lahko ponudnik pri merilu št. 1 (število različnih študentskih kosil v tednu) prejme do 10 točk, pri merilu št. 2 (pestrost ponudbe) pa do 16. točk. 10. Iz razpisne dokumentacije, ki so jo prejeli ponudniki, izhaja, da nudenje od 16 do vključno 20 različnih študentskih kosil na teden pri merilu št. 1 ponudniku prinese 5 točk, nudenje 21 ali več različnih kosil na teden pa 10 točk, pri merilu št. 2 pa ponudnik dobi točke le v primeru, ko nudi vsaj dve različni študentski kosili v enem tednu za posamezno kategorijo pestrosti, ki so v nadaljevanju posebej naštete. Med te kategorije tako sodijo testenine, njoki, lazanje in rižote, mesne jedi, ribje jedi, jedi na žlico, solate, vegetarianske jedi, pizze in hitra hrana.

11. Po vpogledu v tožničino ponudbo, in sicer priloženi tedenski jedilnik (ovoj št. 2/2), sodišče pritrjuje toženki, da je tožnica prijavila zgolj 20 različnih študentskih kosil v tednu, in ne 21, kot zatrjuje v tožbi, in da ni prijavila vsaj dveh različnih jedi iz kategorij pizze, solate, hitra hrana in vegetarijanske jedi. Dodelitev 5 točk pri merilu št. 1 in 6 točk pri merilu št. 2 je zato pravilna in skladna z Javnim razpisom ter z razpisno dokumentacijo.

12. Tožbena navedba, da nudi v enem tednu pizzo klasik, tuna ali vege iz tedenskega jedilnika, priloženega vlogi, ne izhaja. Prav tako pa iz navedene listine tudi ne izhaja, da bi nudila hamburgerje različnih vrst ali pohan sir, kar zatrjuje v tožbi. Čevapčiči pa spadajo med mesne jedi. Če tožnica dejansko nudi jedi, ki jih v vlogi (priloženem tedenskem jedilniku) ni navedla, pa to na drugačno odločitev ne more vplivati, saj je bila toženka dolžna ocenjevati merila zgolj po podatkih, ki jih je tožnica navedla v vlogi.

13. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

14. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.