11. 5. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Monike Jeza in Reneja Pirša, oba Slovenska Bistrica, na seji 11. maja 2020

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Poljčane (Uradni list RS, št. 14/08), kolikor kategorizira javno pot "Kajuhova-Gajs" v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 506, k. o. Pekel, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika izpodbijata Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Poljčane (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pot "Kajuhova-Gajs" v delu, ki poteka po njunem zemljišču. Zatrjujeta, da je Odlok v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Pobudnika navajata, da izpodbijata 3. člen Odloka, vendar iz vsebine pobude izhaja, da izpodbijata njegov 4. člen, zato je Ustavno sodišče štelo, da izpodbijata Odlok v tem delu.[1]

2.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

3.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[2] Da bi bilo sklicevanje pobudnikov na subjektivni rok v predmetni zadevi uspešno, bi glede na navedeno pobudnika morala dokazati, da sta lahko za nastanek škodljivih posledic na podlagi izpodbijanega Odloka izvedela šele določen čas po uveljavitvi predpisa in zakaj ta čas ni mogel segati v okvir enega leta od uveljavitve izpodbijanega predpisa.[3]

4.Izpodbijani Odlok je začel veljati 22. 2. 2008.[4] Pobudnika sta izpodbijani Odlok v istem delu že izpodbijala s pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka, ki sta jo vložila 4. 4. 2017 (v nadaljevanju prva pobuda). O njuni prvi pobudi je Ustavno sodišče že odločilo, in sicer jo je zavrglo, ker pobudnika (upoštevaje subjektivni rok) nista izkazala, da sta jo vložila pravočasno (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-53/17 z dne 1. 12. 2017). Po presoji Ustavnega sodišča pobudnika s svojimi navedbami nista zadostila zahtevam glede pravočasnosti pobude v okviru subjektivnega roka, upoštevajoč tudi, da je iz njunih navedb v pobudi izhajalo, da sta za sporno kategorizacijo javne poti izvedela najkasneje že leta 2014 z vpogledom v izpodbijani Odlok.

5.Pobudnika se tudi v predmetni pobudi, ki sta jo vložila 25. 1. 2018, sklicujeta na subjektivni rok in glede pravočasnosti navajata iste okoliščine kot v prvi pobudi. Trdita, da sta bila do 14. redne seje Občinskega sveta Občine Poljčane 25. 1. 2017 v dobri veri in zavedena s strani Občine, da bo upoštevala potrdilo z dne 26. 11. 2015, ki ga prilagata. Župan Občine je s tem dopisom res nakazal namero, da bo Občina sporno pot izvzela iz kategorizacije ob naslednjih spremembah izpodbijanega Odloka, vendar ta dopis ne vpliva na tek subjektivnega roka za vložitev pobude. Že iz njunih navedb in prav iz tega dopisa tudi izhaja, da sta za sporno kategorizacijo javne poti izvedela že prej z vpogledom v izpodbijani Odlok in se na Občino Poljčane večkrat obrnila v zvezi s spremembo kategorizacije sporne poti (prvič že 21. 8. 2014) ter da je že med njuno prvo in zadnjo vlogo za spremembo kategorizacije pred izdajo omenjenega dopisa poteklo več kot eno leto (na Občino sta se obrnila še z vlogama 17. 8. 2015 in 17. 11. 2015). Ker ni nobenega razloga za drugačno presojo pravočasnosti na podlagi istih okoliščin, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

6.Zaradi take odločitve se Ustavno sodišče ni spuščalo v presojo, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 47. člena ZUstS za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka, ki v času vložitve pobude ni več veljal.[5] Ker pobudnika že drugič vlagata pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti neveljavnega Odloka v istem delu, Ustavno sodišče ponovno pojasnjuje, da se pobudnik v nobenem primeru, tako v primeru izpodbijanja neveljavnega predpisa kot v primeru morebitnega izpodbijanja veljavnega predpisa, kljub zatrjevanju posega v lastninsko pravico ne more razbremeniti bremena spoštovanja rokov za vložitev pobude.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Javna pot "Kajuhova-Gajs" je kategorizirana v 4. členu Odloka pod zaporedno številko 87.

[2]Glej 5. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12).

[3]Tako npr. Ustavno sodišče tudi v sklepih št. U-I-124/16 z dne 14. 12. 2017, 4. točka obrazložitve, in št. U-I-217/16 z dne 24. 10. 2019, 6. točka obrazložitve.

[4]Člen 6 Odloka določa, da Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen 7. 2. 2008.

[5]Izpodbijani Odlok je prenehal veljati z dnem uveljavitve Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/13), ki v 4. členu pod zaporedno številko 81 prav tako kategorizira sporno javno pot.