Jedro

Prvostopni organ je pravilno ugotovil, da je prijavljena površina na obrazcu „D“ večja od ugotovljene, ker pa znaša nepravilnost skupine kmetijskih rastlin za izplačilo plačnih pravic več kot 20 %, se zahtevek v celoti zavrne.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (prvostopni organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da se zavrnejo zahtevki za plačilne pravice, število plačilnih pravic 23,51 za PP travnik (točka 1.1. izreka) in za krmne površine trajno travinje v površini 25,94 ha in travniški sadovnjak različnih v površini 1,75 ha (točka 1. 2. izreka), navedla, da bo o morebitnih ostalih zahtevkih za pomoči na živali odločeno s posebno odločbo, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve in da v postopku izdaje te odločbe posebni stroški niso nastali. Iz obrazložitve je razvidno, da je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da je prijavljena površina na obrazcu „D“ večja od ugotovljene, zato se zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, ki presega ugotovljeno površino, v skladu s 50. členom Uredbe 796/2004/ES zavrne. Zahtevek se zniža oziroma izključi v skladu z 49. - 56. členom Uredbe 796/2004/ES. Nepravilnosti se nanašajo na naslednje GERK-e: 3060826, 3060700, 3060485, 3060518, 3060566, 1541861 in 1541866, zavrne pa se površina 6,72 ha. Nepravilnosti skupine kmetijskih rastlin za izplačilo plačilnih pravic znašajo EKO PRO 6,72 ha, kar predstavlja več kot 20% ugotovljenih površin, zato se zahtevek za izplačilo pomoči za to skupino kmetijskih rastlin v skladu s 1. odstavkom 51. člena Uredbe 796/2004/ES v celoti zavrne.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (drugostopni organ) je pritožbo tožnice zoper odločbo prvostopnega organa zavrnilo. V obrazložitvi se sklicuje na 50. člen Uredbe 796/2004/ES, ki določa, da če se pri zahtevkih za pomoč v skladu s shemami pomoči na površino ugotovi, da je določena površina skupine posevkov večja od tiste, ki je prijavljena v zahtevku za pomoč, se za izračun uporabi prijavljena površina. Dalje navaja, da Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (Uradni list RS št. 5/2009, v nadaljevanju: Uredba) v 2. odstavku 33. člena določa, da če je zahtevek, ki se nanaša na posamezen GERK, neskladen s podatki iz RKG-ja, kar pomeni, da je zahtevek neustrezen glede na dejansko rabo GERK-a ali vrsto kmetijske rastline, se nosilcu kmetijskega gospodarstva zahtevek zavrne. Sedmi odstavek 33. člena Uredbe pa še določa, da če je nosilec kmetijskega gospodarstva na predtisku obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK-a glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in podatkov ni uredil ali jih ni ustrezno uredil, se ugotovljena razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino pri kontroli ali superkontroli na kraju samem šteje kot namerna kršitev, za katero se pri izračunu pomoči uporabijo znižanje in izključitve plačil v skladu s 53. členom Uredbe 796/2004/ES. Na podlagi dokumentov konkretne zadeve drugostopni organ ugotavlja, da je tožnica uveljavljala zahtevek za izplačilo 23,51 plačilne pravice na površini 27,69 ha. Na GERK-u 3060826 je prijavila kot upravičeno površino 0,19 ha, na GERK-u 3060700 površino 0,30 ha, na GERK-u 3060485 površino 4,78 ha, na GERK-u 3060518 površino 1,19 ha, na GERK-u 3060566 površino 2,26 ha, na GERK-u 1541861 površino 5,65 ha in na GERK-u 1541866 površino 11,23 ha. Na vseh navedenih GERK-ih je bila s strani prvostopnega organa ugotovljena nekmetijska raba, kar izhaja iz Zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine št. 100300302/POV/1/1 z dne 8. 10. 2009. Kontrolor je izločil dele GERK-ov z rabo 1410 - zarast in 9999 - gozd, v ugotovljenih površinah, skupno 6,72 ha. Glede na to, da je bila upravičena površina za izplačilo plačilnih pravic prijavljena na skupni površini 27,69 ha, nekmetijska površina pa ugotovljena na 6,72 ha, to predstavlja 32% ugotovljene površine (površina, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje za izplačilo in znaša 20,97 ha). Prva točka 51. člena Uredbe 796/2004/ES določa, da če je v zvezi s skupino posevkov površina, prijavljena za namene shem pomoči na površino, večja od površine, ugotovljene v skladu s členom 50 (3) - (5) te Uredbe, se pomoč izračuna na podlagi ugotovljene površine, znižane za dvakratno ugotovljeno razliko, če je ta razlika več kot bodisi 3% bodisi 2 ha, vendar ne več kot 20% ugotovljene površine. Če je razlika več kot 20% ugotovljene površine, se ne dodeli nobena pomoč na površino za zadevno skupino posevkov. Drugostopni organ pa ugotavlja, da je bila tožnica v skladu s 7. odstavkom 33. člena Uredbe na predtisku za leto 2009 opozorjena, da so pri primerjavi prijavljene rabe GERK-ov s podatki iz Evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, bila ugotovljena precejšnja odstopanja, zato naj uskladi vpis GERK-ov v skladu s predpisi na upravni enoti, če bodo neskladja ugotovljena tudi pri kontroli na terenu, pa se bo to obravnavalo kot namerna nepravilnost, za katero so določene strožje kazni. Drugostopni organ ugotavlja, da se tožnica na navedeno opozorilo ni odzvala in na upravni enoti ni uskladila vpisa GERK-ov v skladu s predpisi. Prvostopni organ bi zato moral ugotoviti, da gre za namerno kršitev in vlogo obravnavati v skladu s 7. odstavkom 33. člena Uredbe in 53. člena Uredbe 796/2004/ES. Moral bi zavrniti zahtevek za izplačilo plačilnih pravic za 23,51 plačilne pravice in tožnici naložiti še znižanje pomoči zaradi preveč prijavljenih površin v obdobju naslednjih treh let. Drugostopni organ pa kljub navedeni ugotovitvi odločbe prvostopnega organa ni spremenil v škodo tožnice, ker za to niso bili podani razlogi na podlagi 2. odstavka 253. člena ZUP v zvezi s 247., 278. in 279. členom ZUP.

Tožnica vlaga tožbo, ker se ne strinja z zavrnitvijo zahteve za neposredna plačila, ker je mnenja, da ni presegla 20% nepravilnosti. Navaja, da je imela v letu 2009 prijavljenih 27,69 travnikov, kontrolor pa je na kraju samem ugotovil 20,97 ha obdelanih travnikov, 2,44 travnikov v zaraščanju in 4,28 ha gozdov. 2,44 ha travnikov v zaraščanju ni bilo obdelanih, ker so v letu 2009 zveri (medved, volk, ris, lisica in krokar) večinoma na tem območju poklale 107 odraslih plemenskih ovac in enega ovna, 7 plemenskih koz in 75 jagnjetov in kozličkov (po evidenci ZGS UE Kočevje), zaradi česar so bili travniki le deloma popaseni. Od 7. 10. 2009 problemov z zvermi ni bilo več in se je čreda od takrat aktivno pasla na teh površinah in jih tudi popasla do konca leta. Meni, da je treba površine obdelati do konca leta in ne do takrat, ko pride kontrolor. Meni, da bi bilo treba zato kot obdelane površine šteti tudi 2,44 ha, kar pomeni, da bi bilo odstopanje nižje od 20%. Ne zdi se ji tudi prav, da se izloči iz uporabe 4,28 ha gozdov, saj se živali pasejo pod drevesi, še zlasti poleti, ko je vročina in suša. V dopolnitvi tožbe z dne 30. 7. 2010 tožnica dodatno navaja, da je bil opravljen ogled na kraju samem dne 26. 9. 2009 in 8. 10. 2010, ko se zemlja še obdeluje. V Zbirni vlogi se ni zavezala, da bodo zemljišča v celoti obdelana vseh 365 dni na leto, na strani 11 Zbirne vloge pa je tudi navedla, da so živali na paši celo leto, razen ko je sneg. V letu 2009 je zaradi pokola zveri ostala skoraj brez osnovne črede (115 odraslih plemenskih živali), kot je razvidno iz podatkov „Škoda po zavarovanih živalskih vrstah v letu 2009“ Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Kočevje. Opozarja tudi na „Navodila vlagateljem zahtevkov za kmetijsko-okoljska plačila v letih 2007 do 2013, ARSKTRP“, poglavje 1.1.5 Splošni pogoji - trajanje obveznosti, 3. točka, ki pravi: če se spremeni obseg kmetijskih zemljišč ali način kmetovanja neodvisno od upravičenca (za kar gre v obravnavanem primeru)... in 4. točka: če ob sklenitvi obveznosti spremembe, ki vplivajo na kasnejše izvajanje ukrepov, še niso bile znane oziroma v primeru višje sile... v tem primeru so dovoljena odstopanja od napovedane Zbirne vloge. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo prvostopnega organa razveljavi (pravilno: odpravi).

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Predmet spora v tem primeru je zavrnitev zahteve tožnice za izplačilo plačilnih pravic na podlagi zbirne vloge za leto 2009. Tožnica je uveljavljala 23,51 plačilnih pravic na površini vrste rabe PP-travnik, pri čemer je na obrazcu „D“ - „Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ prijavljena površina 27,69 ha. Zahteva je bila zavrnjena, ker je bilo pri kontroli na kraju samem ugotovljeno, da je prijavljena površina za posamezen GERK večja od ugotovljene, pri čemer znaša razlika več kakor 20% ugotovljene površine (od 27,69 ha prijavljenih površin je bila ugotovljena nekmetijska površina na 6,72 ha, kar je 32% ugotovljene površine), s čimer pa se tožnica ne strinja in uveljavlja, da je nekmetijska površina nižja od 20%.

Sodišče na podlagi podatkov v upravnih spisih, zlasti na podlagi zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem, ocenjuje, da je prvostopni organ pravilno ugotovil dejansko stanje, in sicer, da je prijavljena površina na obrazcu „D“ večja od ugotovljene, kar pomeni, da se v skladu s 50 . členom Uredbe 796/2004/ES zahteva za navedeno razliko zavrne. Ker znaša nepravilnost skupine kmetijskih rastlin za izplačilo plačilnih pravic 6,72 ha (več kot 20%), se zahtevek v skladu s 1. točko 51. člena Uredbe 796/2004/ES v celoti zavrne. Tudi Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 v 2. odstavku 33. člena določa, da se nosilcu kmetijskega gospodarstva zahtevek zavrne, če je zahtevek, ki se nanaša na posamezen GERK, neskladen s podatki iz RKG-ja, kar pomeni, da je zahtevek neustrezen glede na dejansko rabo GERK-a ali vrsto kmetijske rastline.

Sodišče zavrača kot neutemeljene tožbene ugovore, da kontrolor ne bi smel izločiti 2,44 ha neobdelanih travnikov (travnikov v zaraščanju), ker je bilo s strani zveri poklanih veliko živali, zaradi česar so bili travniki le delno popaseni, od 7. 10. 2009 pa se je čreda normalno pasla in je travnike tudi popasla do konca leta. Po določbi 1. odstavka 14. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 se namreč za vse ukrepe kmetijske politike za leto 2009 upoštevajo podatki o GERK-ih na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge (razen, če posamezen predpis ne določa drugače). Poleg tega tožnica tudi ni navedla, na katerih delih GERK-ov naj bi bile pomorjene živali, da se je to zgodilo prav na predmetnih GERK-ih, pa tudi ne izhaja iz podatkov v upravnih spisih, in sicer iz obvestil o izločitvi / nadomestitvi živali za leto 2009 zaradi pokola zveri.

Neutemeljeno tožnica tudi ugovarja, da ne bi smeli biti izločeni deli GERK-ov v površini 4,28 ha (gozd), ker se živali pasejo tudi pod visokimi drevesi. Po določbi 7. člena Uredbe EKO 0 so za uveljavljanje plačilnih pravic namreč upravičena le kmetijska zemljišča v uporabi, ki imajo naslednje vrste rabe: 1100 - njiva; 1160 - hmeljišča, 1230 - oljčnik; 1300 - trajni travnik; 1321 - barjanski travnik; 1221 - intenzivni sadovnjak; 1222 - ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak; 1190 - rastlinjak; 1180 - trajne rastline na njivskih površinah; 1212 - matičnjaki; 1800 - kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem; 1211 - vinograd.

V zvezi z navedbami tožnice, da Navodila vlagateljem zahtevkov omogočajo odstopanja od napovedane Zbirne vloge v primeru višje sile, pa sodišče pripominja, da so glede na pravilne ugotovitve o dejanskem stanju GERK-ov ob vložitvi vloge ter ob kontroli na kraju samem, neupoštevne.

Ker je sodišče ugotovilo, da so tožbeni ugovori neutemeljeni, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, ter so bili zahtevki tožnice utemeljeno zavrnjeni, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06, 62/10, ZUS-1).