Jedro

V skladu z ustaljeno sodno prakso redno šolanje ne pomeni rednega vpisa. Taka formulacija bi bila prestroga in preozka. Sodna praksa je sprejela stališče, da pravnega standarda o rednem šolanju iz 1. odstavka 123. člena ZZZDR ni mogoče razlagati dobesedno in ga enačiti samo s formalnim statusom rednega dijaka. Bistvenega pomena je tudi vzrok ponovnega vpisa. Pri tem je treba presoditi, ali so za zastoj obstojali upravičeni razlogi. Pri razlagi pravnega standarda rednega šolanja je treba upoštevati tako objektivne kot tudi subjektivne okoliščine, kar je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tudi storilo in glede na zatrjevane ter izkazane psihične in zdravstvene težave toženke zaključilo, da je podan opravičljiv razlog za zastoj pri izobraževanju. Čeprav je toženka sposobna opravljati razna dela, kot je sama zatrdila, to še ne pomeni, da je v takšni meri sposobna opravljati tudi umsko delo in kontinuirano slediti izobraževanju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo preživnine, ki jo je bil na podlagi sodne poravnave, sklenjene 25. 3. 2013 v zadevi P 1840/2008-IV, v mesečnem znesku 100,00 EUR dolžan toženki plačevati tožnik. Tožniku je bilo naloženo, da toženki povrne njene pravdne stroške v višini 284,81 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdne postopku. (1) Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi tožbenemu zahtevku - vključno s stroškovno posledico - podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarja na določbo 414. člena ZPP, po kateri se v sporih iz razmerji med starši in otroki nova dejstva in dokazi lahko predlagajo do konca glavne obravnave ter celo še v pritožbi. Izpostavlja, da je na zadnjem naroku 18. 12. 2014 izrecno prerekal trditev toženke o njenem zdravstvenem stanju, ki naj bi posledično pomenilo težje učenje. Pojasnil je, da zdravstveno stanje toženke ni takšno, da bi preprečevalo redno šolanje in da bi le izvedenec medicinske stroke lahko podal o tem ustrezno mnenje. Izvedenca medicinske stroke pa toženka ni predlagala, čeprav je, upoštevaje določbo 414. člena ZPP, to možnost imela vse do konca glavne obravnave. Prepričan je, da se toženka v različne programe vpisuje le fiktivno in ni res, da je zastoj v njenem šolanju posledica zdravstvenega stanja oz. psihičnih težav. Predložena zdravstvena dokumentacija za takšne ugotovitve ne zadostuje, še manj pa sta uporabni izpovedbi toženke in njene matere. Sodišče bi moralo upoštevati tudi Pravilnik o vpisu v srednje šole, ki v 23. členu dopušča ponavljanje letnika le enkrat, nikakor pa ne štirikrat. Sodišče je nekritično verjelo toženki, da je vpisana v drugi letnik, ni pa pri B. opravilo poizvedb, na kakšni podlagi se je toženka lahko kar štirikrat vpisala v prvi letnik istega programa in kakšne šolske obveznosti je v tem času opravila. Izpostavlja, da iz potrdila o vpisu št. 665 z dne 19. 9. 2014, ki ga je izdal B., sploh ne izhaja, v kateri letnik je toženka vpisana v šolskem letu 2014/2015. Izpostavlja različne navedbe toženke glede izpitnega roka za angleščino ter ponuja primerjavo med štipendijo in preživnino, pri čemer mora toženka vrniti prejeto štipendijo v približni višini 2.000,00 EUR, ker ni izpolnjevala pogojev, on pa bi ji moral še vedno plačevati preživnino. Glede na toženkino izpovedbo o opravljanju raznih del je sposobna delati, zdravstvene težave pa je pri delu očitno ne ovirajo.

3. V odgovoru na pritožbo toženka oporeka pritožbenim izvajanjem glede uporabe določbe 414. člena ZPP. Poudarja, da je predložila vsa dokazila, vezana na opravljanje šolskih obveznosti, iz katerih je razvidno, da je imela sprva prilagojen učni program in da obveznosti, skladno z zmožnostmi, ves čas opravlja. Njenih navedb tožnik ni prerekal, niti jim ni obrazloženo ugovarjal, zato jih je sodišče pravilno štelo kot priznana. Izpostavlja, da golo zanikanje dejstva praviloma ne more izničiti domneve o priznanju dejstev, ampak se mora stranka obrazloženo izjaviti o navedbah nasprotne stranke, čemur pa v obravnavanem primeru ni bilo zadoščeno. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, pritožniku pa naloži plačilo stroškov celotnega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo imajo starši pravico in dolžnost, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Starši so dolžni preživljati otroke tudi po polnoletnosti, do dopolnjenega 26. leta starosti, če se redno šolajo (drugi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(2)). Preživljanje otroka je zakonska dolžnost roditeljev, ki je omejena na njihove sposobnosti in zmožnosti (prvi odstavek 123. člena ZZZDR).

6. Tožnik svoj zahtevek gradi na dejstvu, da je toženka že četrtič vpisana v isti letnik oziroma v program slaščičar, kar dokazuje, da se ne šola redno, zato niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 123. člena ZZZDR.

7. Toženka je takšnim zatrjevanjem nasprotovala in poudarila, da so vzrok njenega daljšega izobraževanja zdravstvene in psihične težave.

8. Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek pravilno zavrnilo, saj je za takšno odločitev imelo podlago v predloženi listinski dokumentaciji, ki nazorno prikazuje širši spekter toženkinih psihičnih težav, pa tudi zdravstvene težave. Toženka je že osnovno šolanje opravljala v okviru prilagojenega programa. V šolskem letu 2014/2015 je vpisana v srednje poklicno izobraževanje – slaščičar, ki sodi v okvir izobraževanja odraslih. Zanjo je bil v šolskem letu 2011/2012 izdelan individualiziran program izobraževanja, iz katerega izhaja, da gre pri toženki za primanjkljaj na posameznih področjih učenja. Ima kognitivne težave, težave pri organizaciji in strategijah učenja, potrebuje dodatno strokovno pomoč in prilagoditve pri osvajanju in ocenjevanju znanja, zlasti časovne, ima motnjo pozornosti in koncentracije, ki se ji pridružuje čustvena in anksiozna simptomatika, pogovorno je manj spretna in ima težave s priklicem ter oblikovanjem misli, njena splošna poučenost je skromna, negotova je pri osnovnih računskih operacijah, slabo razumevanje jezika pa jo ovira pri reševanju matematičnih nalog in razumevanju kompleksnejših navodil. Ima šibko koncentracijo. Pri različnih predmetih potrebuje individualno strokovno pomoč ter posebne prilagoditve. Zaradi hiperkinetrične motnje se zdravi od leta 1999, njeno stanje pa je kronično. Ima rezidualne motnje, ki otežujejo redno in uspešno opravljanje učnih obveznosti. Gre za motnjo, ki se vleče skozi celo življenje in pomembno vpliva na njene učne sposobnosti.

9. Sodba pravilno ugotavlja, da tožnik takim toženkinim trditvam glede psiho-fizičnega stanja ni oporekal in tudi ni predlagal nobenega dokaza, s katerim bi izpodbil njene navedbe in predložene dokaze. Njegovo pritožbeno naziranje, da je ostala spregledana določba 414. člena ZPP, ki v sporih iz razmerji med starši in otroki ter v zakonskih sporih omogoča navajanje novih dejstev in dokazov do konca glavne obravnave in celo še v pritožbi, v obravnavani zadevi ne more imeti želene teže. Predmetni spor namreč ne sodi v okvir posebnih postopkov, ki so urejeni v 27. poglavju ZPP. V skladu z določbo 406. člena ZPP v krog sporov iz razmerij med starši in otroki sodijo spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva ter spori o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok in polnoletnih oseb, nad katerimi je podaljšana roditeljska pravica, in spori o stikih otrok s starši in z drugimi osebami, ne glede na to, ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori oz. spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva. Obravnavani spor predstavljenim kriterijem ne zadosti, zato tudi ni mogoče uporabiti določbe 414. člena ZPP, kot zmotno meni pritožba.

10. Na zadnjem naroku je tožnik zgolj prerekal trditve toženke o njenem zdravstvenem stanju. Po njegovi oceni njeno zdravstveno stanje ni takšno, da bi preprečevalo redno šolanje, toženka pa tudi ni predlagala izvedbe dokaza z izvedencem medicinske stroke.

11. Takšne pavšalne navedbe pa ne povzročijo prevalitve trditvenega in dokaznega bremena na toženko. Tožnik za te svoje navedbe, ki so v očitnem nasprotju s celotno listinsko dokumentacijo toženke (priloge B1 do B12), ni z ničemer podkrepil in v smeri izkazovanja drugačnega zdravstvenega stanja, kot ga zatrjuje toženka, ni predlagal nikakršnih dokazov, zato so podani pritožbeni očitki neutemeljeni.

12. Tožnik je bil v postopku povsem neaktiven: ni se odzival vabilom na naroke, zato tudi ni bil zaslišan. Predložil ni nikakršnih dokazil, ki bi izkazovali drugače, kot dokazila, predložena s strani toženke, zato prvostopenjsko sodišče ni imelo utemeljenega razlog, da ne bi sledilo izpovedbama toženke in njene matere. Njuni izpovedbi dodatno osvetljujeta toženkine težave in njeno prizadevanje za pridobitev izobrazbe ter skupaj s predloženo listinsko dokumentacijo tvorita zaključeno celoto.

13. Nobenega razloga ni, da bi sodišče pri odločitvi upoštevalo Pravilnik o vpisu v srednje šole. Sodišče svoje odločitve sprejema na podlagi ustave in zakonov, tožnik pa se na predmetni pravilnik tudi ni skliceval. 14. Upoštevaje dejstvo, da se v spisu nahajajo potrdila o vpisu za šolska leta 2010/2011 pa vse do 2014/2015, bi bilo za predmetni postopek povsem brezpredmetno ugotavljati podlago za štirikraten toženkin vpis v prvi letnik istega programa. Sicer pa že iz samih potrdil za šolski leti 2012/2013 in 2013/2014 izhaja, da je bila vpisana izredno, medtem ko je v letu 2014/2015 vpisana v srednje poklicno izobraževanje – slaščičar, ki se izvaja v okviru izobraževanja odraslih. Poleg tega pa so že tožniku, kot navaja v tožbi, delavci izobraževalnega centra pojasnili, da se odrasli udeleženci ne vpisujejo v letnike, ampak v program, zato je nerazumljiv pritožbeni očitek, da iz potrdila o vpisu za šolsko leto 2014/2015 ne izhaja, v kateri letnik je toženka vpisana.

15. Tudi dejstvo, da je toženka dolžna vrniti prejeto štipendijo, na odločitev v preživninski zadevi ne more imeti bistvenega vpliva. Tožnik ni zatrjeval, da so pogoji glede vračila prejete štipendije enaki pogojem glede preživljanja polnoletnega otroka in da se pravni standard rednega šolanja, enako kot v preživninskih zadevah, interpretira tudi v postopkih, v katerih se odloča o vračanju štipendije. V skladu z ustaljeno sodno prakso redno šolanje ne pomeni rednega vpisa. Taka formulacija bi bila prestroga in preozka. Sodna praksa je sprejela stališče, da pravnega standarda o rednem šolanju iz prvega odstavka 123. člena ZZZDR ni mogoče razlagati dobesedno in ga enačiti samo s formalnim statusom rednega dijaka. (3) Bistvenega pomena je tudi vzrok ponovnega vpisa. Pri tem je treba presoditi, ali so za zastoj obstojali upravičeni razlogi. (4) Pri razlagi pravnega standarda rednega šolanja je treba upoštevati tako objektivne kot tudi subjektivne okoliščine, kar je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tudi storilo in glede na zatrjevane ter izkazane psihične in zdravstvene težave toženke zaključilo, da je podan opravičljiv razlog za zastoj pri izobraževanju. Čeprav je toženka sposobna opravljati razna dela, kot je sama zatrdila, to še ne pomeni, da je v takšni meri sposobna opravljati tudi umsko delo in kontinuirano slediti izobraževanju, zato je tudi ta pritožbeni očitek neutemeljen.

16. Glede na zgoraj ugotovljeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi pritožbene stroške. Ker odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k razjasnitvi zadeve, je dolžna toženka stroške odgovora na pritožbo nositi sama (165. člen ZPP v povezavi s 154. členom istega zakona).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP Op. št. (2): Uradni list SRS, št. 15/1976 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZZZDR Op. št. (3): Primerjaj II Ips 150/1979. Op. št. (4): Primerjaj II Ips 821/2007.