Jedro

Zaključek prvostopenjskega sodišča, da toženec ni ugotavljal potrebe po pomoči in postrežbi drugega po določbah ZPIZ- 2 in Pravilnika, je dejansko protispisen, kot pravilno poudarja pritožba. Ob skladnih mnenjih IK I in IK II, da pri tožniku ni potrebe po pomoči in postrežbi drugega za opravljanje osnovnih življenjskih opravil, sta izpodbijani odločbi najmanj preuranjeno razveljavljeni in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje. Čeprav res ni dolžnost sodišča, da izvaja naloge upravnega organa, temveč presoja pravilnost in zakonitost upravnih odločb, izpodbijana kasatorna sodba glede tega nima odločilnih razlogov, saj temelji na ugotovitvi, da naj upravni postopek ne bi bil izpeljan v celoti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v I. in II. točki izreka razveljavi ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi št. zadeve:..., št. dosjeja: ... z dne 3. 3. 2021 ter iste št. in dosjeja z dne 20. 11. 2020, zadevo glede dodatka za pomoč in postrežbo vrnilo v ponovno upravno odločanje (I. tč. izreka) ter tožencu odredilo, da novo odločbo izda v 60 dneh od pravnomočnosti sodbe (II. tč. izreka). Tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ..., št. dosjeja: ... z dne 3. 3. 2021 in iste št. z dne 20. 11. 2020 ter priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro je zavrnilo (III. tč. izreka).

2. Zoper I. in II. točko izreka sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženi zavod. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu spremeni in tožbeni zahtevek zavrne oz. podrejeno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje.

Meni, da je bilo dejansko stanje o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo v predsodnem postopku pravilno in popolno ugotovljeno. Tožnik sam je v vlogi 3. 8. 2020 navedel, da ima kardiovaskularno bolezen, bolezen črevesja, prebavnega traka in psihične motnje, da obstoji možnost gibanja s pomočjo medicinskih pripomočkov, da ne potrebuje stalnega nadzora, temveč storitve v zvezi z gospodinjskimi posli, nakupi in odhodom na pošto. Iz mnenja IK I z dne 12. 5. 2017 ob ocenjevanju invalidnosti izhaja, da je bila tedaj proučena medicinska dokumentacija v zvezi s hipertenzijo, hipertireozo, sladkorno boleznijo, aortno stenozo in kardiološko operacijo, v obravnavanem predsodnem postopku pa še predložena odpustnica specialista abdominalne kirurgije z dne 15. 5. 2017, kardiologije z dne 6. 7. 2020 in nevrologije z dne 23. 9. 2020. IK I in IK II sta mnenji podali ob upoštevanju razpoložljive medicinske dokumentacije. Za zavarovanca, ki ima prebivališče v tujini, osebni pregled ni obligatoren in se praviloma ne izvaja. Na podlagi mnenj invalidskih komisij je bilo ugotovljeno, da neogibna potreba po stalni pomoči in postrežbi za opravljanje osnovnih življenjskih potreb tožniku ni potrebna. V socialnih zadevah gre za spor polne jurisdikcije, zato bi po odpravi odločb ob uporabi 81. oz. 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih1 (ZDDS-1) moralo sodišče samo odločiti o pravici. Ker tega ni storilo, je kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožena stranka pravilno poudarja, da gre v sodno socialnih sporih za spor polne jurisdikcije. Kadar sodišče izpodbijani upravni odločbi kot nezakoniti odpravi, praviloma samo meritorno odloča o sporni pravici. Če tožbenemu zahtevku ugodi, s sodbo v skladu z 2. točko 81. člena ZDSS-1 upravni odločbi odpravi delno ali v celoti in odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi.

Ne glede na 2. odst. 81. člena lahko sodišče izjemoma v skladu s 1. odst. 82. člena ZDSS-1: - izpodbijani upravni akt odpravi in tožencu naloži izdajo novega, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolnoma ugotovljeno, ugotavljanje pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno in povezano z nesorazmernimi težavami (1. alineja); - izpodbijani upravni akt odpravi in odloči o podlagi tožbenega zahtevka, ter tožencu naloži izdajo novega (2. alineja); - izpodbijani upravni akt odpravi in naloži izdajo novega, če je pristojni organ pooblaščen, da odloča po prostem preudarku, pa izpodbijani akt ni zakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka (3. alineja). Ker sodišče prve stopnje v obravnavni zadevi navedenih določb 82. člena ZDSS-1 ni pravilno uporabilo, je dejansko prišlo do očitane kršitve iz 1. odst. 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost izpodbijane kasatorne sodbe.

5. Predmet pritožbenega reševanja sta I. in II. točka izreka prvostopenjske sodbe o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, saj zavrnilna III. točka izreka o pravici do invalidnine za telesno okvaro ni izpodbijana in je sodba v tem delu že pravnomočna.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v relevantnih določbah Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in sveta z dne 29. 4. 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti3 (Uredba) in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju4 (ZPIZ-2) podrobno povzetih v 5. točki obrazložitve sodbe, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja znova. To velja tudi za Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije5 (Pravilnik), ki ureja način in delovanje izvedenskih organov, postopek podaje izvedenskih mnenj, seznam medicinske in delovne dokumentacije, potrebne za podajo mnenj v postopkih uveljavljanja pravic iz pokojninsko invalidskega zavarovanja ter drugih predpisih.

7. Prvostopenjsko sodišče v skladu z razpoložljivo listinsko dokumentacijo sicer pravilno ugotavlja (6. tč. obrazložitve sodbe), da je bila prvostopenjska odločba z dne 20. 11. 2020 izdana na podlagi mnenja IK I z dne 9. 11. 2020 in drugostopenjska dne 3. 3. 2021 na podlagi mnenja IK II z dne 12. 2. 2021. IK I ob izkazani kardiomiopatiji ni ugotovila objektivnega razloga za stalno pomoč in postrežbo drugega. Tudi IK II je ob izkazani umetni srčni zaklopki, preddvorni fibrilaciji in undulaciji ter kardiomiopatiji ocenila, da ni neogibne potrebe po stalni pomoči in postrežbi drugega za opravljanje osnovnih življenjskih opravil, ker jih zavarovanec zmore samostojno opravljati. Obrazlaga, da je kardiolog ugotovil stabilno stanje, da ima primerno mišično moč in normalno hojo ob nekoliko širši osnovi.

8. Vendar je ob navedenih ocenah IK I in IK II zaključek prvostopenjskega sodišča, da toženec ni ugotavljal potrebe po pomoči in postrežbi drugega po določbah ZPIZ- 2 in Pravilnika dejansko protispisen, kot pravilno poudarja pritožba. Ob skladnih mnenjih IK I in IK II, da pri tožniku ni potrebe po pomoči in postrežbi drugega za opravljanje osnovnih življenjskih opravil, sta izpodbijani odločbi najmanj preuranjeno razveljavljeni in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje. Čeprav res ni dolžnost sodišča, da izvaja naloge upravnega organa, temveč presoja pravilnost in zakonitost upravnih odločb, izpodbijana kasatorna sodba glede tega nima odločilnih razlogov, saj temelji na ugotovitvi, da naj upravni postopek ne bi bil izpeljan v celoti.

9. Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno toženčevi pritožbi na temelju 354. člena ZPP ugoditi, sodbo v izpodbijani I. in II. točki izreka razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ugotovljene bistvene kršitve postopka pritožbeno sodišče ne more odpravljati samo, saj bi ob drugačni razsoji zadeve bila tožniku odvzeta ustavna pravica do rednega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave republike Slovenije6. 10. V ponovljenem sojenju bo sodišče vsebinsko presodilo pravilnost in zakonitost zavrnilnih odločb o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo. Dokazno bo ocenilo mnenji IK I in IK II, da pomoč in postrežba za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb tožniku nista potrebna, ker jih zmore opravljati sam v povezavi z listinsko medicinsko dokumentacijo in pisnimi navedbami tožnika v zahtevi za priznanje pravice.

V kolikor bi se v ponovljenem sojenju izkazalo, da je za popolno in pravilno razjasnitev dejanskega zdravstvenega stanja do izdaje dokončne odločbe dne 3. 3. 2021 potrebno dodatno razčistiti tožnikovo zmožnost zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb, bo sodišče lahko pridobilo dopolnilno mnenje IK II ali po potrebi izvedlo dokaz s sodno medicinskim izvedenstvom. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri in izvedbi morebitnih drugih dokazov, relevantnih za popolno ugotovitev dejanskega stanja, bo lahko pravilno presodilo zakonitosti izpodbijanih zavrnilnih odločb, ter odločilo o utemeljenosti ali neutemeljenosti vtoževane pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.

1 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 UL L 200, 7. 6. 2004. 4 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 60/2013 s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami.