Jedro

Tožnik ni lastnik ali solastnik zemljišča, ki bi mejilo na naprodaj dano zemljišče, zato so vsi njegovi ugovori o tem, da bi moral upravni organ odobriti pravni posel med njim kot kupcem in prodajalko za navedeno zemljišče, neutemeljeni.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna prizadeti stranki A. A. povrniti njene stroške prihoda na glavno obravnavo v višini in v roku odmerjenih s posebnim sklepom.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se odobri pravni posel za promet z gozdnim zemljiščem parc. št. 1717 k.o. ..., sklenjen dne 12. 6. 2020 med Občino B. kot prodajalko ter A. A. kot kupko za skupno ceno 1.026,00 EUR (1. točka izreka). Pravni posel za promet z zgoraj navedenim kmetijskim zemljiščem med prodajalcem in tožnikom kot kupcem se ne odobri (3. točka izreka). Z izpodbijano odločbo je odločeno še, kar pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu, da se odobri pravni posel za promet s kmetijskim zemljiškem parc. št. 841/2 k.o. ... med Občino B. kot prodajalcem in tožnikom kot kupcem za skupno ceno 1.321,25 EUR (2. točka izreka). Tožnik je vložil zoper zgoraj navedeno odločbo pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Iz zgoraj navedenih aktov izhaja, da je Občina B. kot prodajalec podala ponudbo za prodajo parcele št. 841/2 k.o. ... za ceno 1.321,25 EUR in parcele št. 1717 k.o. ... za ceno 1.026,00 EUR. Ponudba je bila objavljena na oglasni deski Upravne enote Murska Sobota in na enotnem državnem portalu e-uprave od 25. 5. 2020 do 24. 6. 2020. Ponudbo je sprejelo več ponudnikov, vlogo za odobritev pravnega posla v danem roku pa sta vložila tožnik za obe prodajani parceli in A. A. za parcelo št. 1717 k.o. ...

3. Iz obrazložitve nadalje izhaja, da je prodajalka zemljišči prodajala posamično, ne kot celoto, zato je prvostopni organ preveril namensko rabo obeh zemljišč. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je parcela št. 841/2 k.o. ... kmetijsko zemljišče s podrobnejšo namensko rabo 51 % najboljše kmetijsko zemljišče in 49 % gozd, dejanska raba zemljišča pa je 100 % kmetijsko zemljišče. Parcela št. 1717 k.o. ... je po osnovni namenski rabi kmetijsko zemljišče, po podrobnejši namenski rabi gozd, po dejanski rabi pa je, po podatkih GURS, 100 % gozdno zemljišče. Na osnovi tega se predkupna pravica za parcelo št. 841/2 k.o. ... ugotavlja po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), za parcelo št. 1717 k.o. ... pa po določbah Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG).

4. ZKZ določa predkupne upravičence v 23. členu, ZG pa v 47. členu. Upoštevajoč te določbe sta upravna organa presodila, da je za parcelo št. 841/2 k.o. ... treba odobriti pravni posel med prodajalko in tožnikom kot kupcem, za parcelo št. 1717 k.o. ... pa med prodajalko in A. A. Slednja je solastnica zemljišča parc. št. 1716 k.o. ..., ki meji na zemljišče parc. št. 1717 in s tem izpolnjuje pogoj za predkupnega upravičenca po desetem odstavku 47. člena ZG, tožnik pa ni lastnik zemljišča, ki bi mejilo na gozd, parc. št. 1717 k.o. ... Ker je bil tožnik edini sprejemnik ponudbe za kmetijsko zemljišče s parc. št. 841/2 k.o. ..., je upravni organ pravni posel, sklenjen med njim in Občino B. kot prodajalcem za to zemljišče, odobril. 5. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo tožene stranke, ker so v praktično identičnih primerih različna tolmačenja zakonodaje o prometu s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, prav tako definicije pojmov, glede tega pa v dokaz vlaga štiri upravne odločbe. Navaja še, da se ne strinja z ločevanjem prodaje po sklopih, saj je sam sprejel ponudbo po uradni ponudbi za prodajo, na kateri ni bilo zaznamb drugih prodajnih pogojev. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odobri nakup po sprejeti ponudbi oziroma podredno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, ki so v njej navedeni in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Dodaja, da v zadevi ne gre za tolmačenje ali interpretacijo, saj je za postopek odobritve pravnega posla bistven formalni kriterij, torej opredeljenost v prostorskih aktih občine, pri presoji kaj se šteje za kmetijsko zemljišče. Občina B. je kot lastnik prodajanih zemljišč podala ponudbo za prodajo teh zemljišč ločeno, tako da je za vsako posebej določila prodajno ceno, upravna enota pa je pravilno preverila namensko rabo obeh zemljišč in pravilno določila prednostnega kupca pri parceli št. 841/2 k.o. ... po ZKZ, pri parceli št. 1717 k.o. ... pa po ZG.

7. Tožba je bila vročena v odgovor Občini B. in A. A., ki nastopata v tem upravnem sporu kot prizadeti stranki v smislu 3. alineje 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki na tožbo nista odgovorili.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Sodišče je dne 19. 9. 2023 opravilo glavno obravnavo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke in prizadete stranke Občine B., ki na narok nista pristopili (drugi odstavek 58. člena ZUS-1). V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse listine upravnega spisa in listine, ki jih je predložila tožeča stranka, zaslišalo tožnika in nato odločilo, da tožba ni utemeljena. Tožnik je v svoji izpovedbi pojasnil, da se s predmetno odločitvijo ne strinja, ker ni skladna z nekaterimi prejšnjimi odločitvami upravnih organov, kar pa na pravilnost izpodbijanega akta ne vpliva, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

10. Iz zgoraj navedenega izhaja, da tožnik s svojo laično tožbo izpodbija zgoraj navedeno prvostopno odločbo v delu, ki se nanaša na promet z gozdom, to je zemljiščem parc. št. 1717 k.o. ..., torej 1. in 3. točko izreka. Z 2. točko izreka je bilo namreč tožnikovi vlogi za odobritev pravnega posla za promet s kmetijskim zemljiščem parc. št. 841/2 k.o. ... ugodeno.

11. Kot sta ugotovila upravna organa in temu po izvedenem dokaznem postopku pritrjuje tudi sodišče, je prodajalka Občina B. dala ponudbo za prodajo zgoraj navedenih zemljišč ločeno, saj je za vsako od njiju določila prodajno ceno ločeno. Tožnik je sprejel ponudbo za obe prodajani zemljišči, A. A. pa le za zemljišče parc. št. 1717 k.o. ... V postopku je bilo ugotovljeno, da je A. A. solastnica parc. št. 1716 k.o. ..., ki meji na zemljišče parc. št. 1717. 12. Promet z gozdovi ureja ZG v 47. členu. Ta v desetem odstavku določa, da razen v primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena (torej ko gre za predkupne upravičence kot so Republika Slovenija in lokalna skupnost, na območju katere ležijo gozdovi, ki se prodajajo), ima lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, prednostno pravico pri nakupu tega gozda.

13. A. A. je solastnica zemljišča parc. št. 1716 k.o. ..., ki meji na zemljišče, ki s prodaja, to je gozd s parc. št. 1717, zato je upravni organ upoštevajoč navedeno dejansko stanje in določbo desetega odstavka 47. člena ZG pravilno odobril pravni posel med A. A. in prodajalko za navedeno zemljišče. 14. Glede na zgoraj navedeno dejansko in materialnopravno podlago izpodbijane odločitve, tožnik s tožbo ne more biti uspešen. Tožnik ni lastnik ali solastnik zemljišča, ki bi mejilo na parc. št. 1717, zato so vsi njegovi ugovori o tem, da bi moral upravni organ odobriti pravni posel med njim kot kupcem in prodajalko za navedeno zemljišče, neutemeljeni.

15. Tožnik tudi s sklicevanjem na v tem upravnem sporu predložene upravne odločbe1 ne more biti uspešen. Izpodbijana odločitev pravilno temelji na zgoraj navedeni dejanski (okoliščina, da je A. A. solastnica zemljišča parc. št. 1716, ki meji na gozdno zemljišče parc. št. 1717, obe k.o. ...) in pravni (zgoraj citirana določba desetega odstavka 47. člena) podlagi in tožnikove navedbe na njeno pravilnost ne vplivajo. Zgolj v pojasnilo sodišče dodaja, da sta upravna organa izpolnjevanje pogojev za odobritev pravnega posla za prodajani zemljišči, to je parc. št. 1717 in 841/2, obe k.o. ..., pravilno obravnavala ločeno. Prodajalka je ponudbo za prodajo teh zemljišč podala ločeno, saj je za vsako od njiju posebej določila prodajno ceno. To pa je tudi v skladu s stališčem sedaj ustaljene sodne prakse, kot izhaja iz odločitve Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 32/2018 z dne 8. 7. 2020, po kateri ob skupni prodaji gozdnih in kmetijskih zemljišč ni mogoče uporabiti „pretežnostnega“ načela, temveč se mora uporabiti materialnopravne norme, ki jih glede vrstnega reda predkupnih upravičencev predpisujeta ZKZ in ZG. Sicer v predmetni zadevi sodišče pravilnosti odločitve iz 2. izreka prvostopne odločbe, s katero je bilo v tožnikovo korist odločeno, da se odobri pravni posel za promet s kmetijskim zemljiščem parc. št. 841/2 k.o. ... med prodajalko in tožnikom kot kupcem, ni presojalo, glede parc. št. 1717 k.o. ... pa je odločilo, kot je obrazloženo zgoraj.

16. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 (I. točka izreka).

17. V predmetni zadevi sta priglasili stroške tožeča stranka in prizadeta stranka A. A. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je o stroških tožeče stranke odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (II. točka izreka).

18. Stroške za prihod na glavno obravnavo je v predmetni zadevi priglasila tudi A. A., ki v tem postopku sodeluje po prvem odstavku 19. člena ZUS-1. V tem postopku je sodelovala na strani tožene stranke, saj se je zavzemala za zavrnitev tožbe. Po prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega je treba uporabiti v skladu z 22. členom ZUS-1, mora stranka, ki v postopku ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške.

19. Glede na navedeno in glede na to, da je sodišče tožbo zavrnilo, je prizadeta stranka A. A. upravičena do povrnitve stroškov postopka, ki ji jih je dolžna povrniti tožeča stranka. Pri tem pa je treba upoštevati tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, po katerem se stranki vrnejo potrebni stroški. Potni stroški za prihod na glavno obravnavo sodijo po določbah 3. točke 2. člena in 19. v zvezi s 5. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku med potrebne stroške. O stroških prizadete stranke A. A. za prihod na glavno obravnavo bo sodišče po četrtem odstavku 163. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 odločilo s posebnim sklepom (III. točka izreka).

1 Pregled navedenih sicer pokaže, da gre v teh zadevah za tako po dejanski kot pravni podlagi drugačne situacije.