Jedro

Obseg premoženja je treba presojati glede na stanje ob podržavljenju in ob upoštevanju sedanje vrednosti. Dejansko stanje se lahko ugotovi na podlagi potrdila Geodetske uprave, ki je javna listina, za katero velja, da je v postopku dokazovanja treba vzeti za resnično, kar se v njej določa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1539/2001-21 z dne 24.10.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 23.8.2001. Z njo je tožena stranka delno ugodila pritožbi in odpravila 3. točko izreka, ki se nanaša na zahtevek za vračilo 7 m2 zemljišča parcela št. 611 k.o. Š., v preostalem delu je pritožbo zoper odločbo Upravne enote L. z dne 16.2.1998 zavrnila. Z njo je bilo med drugim odločeno, da se upravičencu J.B. vrneta v last parceli, št. 610 - njiva 3. razreda v izmeri 3518 m2 in parcele št. 611 - travnik 4. razreda v izmeri 381 m2 in neplodno v izmeri 1309 m2 k.o. Š. (1.točka izreka). Po podatkih upravnih spisov so bila navedena zemljišča podržavljena pravnemu predniku tožnice z odločbo Arondacijske komisije OLO L. z dne 25.8.1962. Iz potrdila Geodetske uprave L. z dne 5.6.1992, je razvidno, da je bila parcela št. 610 v času podržavljenja njiva 3. razreda v izmeri 3518 m2, iz identifikacijskega potrdila istega organa z dne 5.12.1996 pa, da se je po podržavljenju del parcele št.611 v izmeri 7 m2 priključil parceli št. 614/3-cesta, med tem ko se stanje parcele št. 610 ni spremenilo. Iz akta o podržavljenju sicer izhaja, da je parcela št. 610 ob podržavljenju merila 5118 m2, parcela št. 611 1806 m2, kar pa ne ustreza dejanskemu stanju, ki izhaja iz potrdila pristojne geodetske uprave. Upravičencu je bilo vrnjeno zemljišče v mejah, obsegu in kulturi, kot mu je bilo podržavljeno, zato je organ prve stopnje zahtevo za vrnitev zemljišča v večjem obsegu, kot je bilo podržavljeno, kot neutemeljeno zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Navaja, da je pravilna odločitev tožene stranke, da se zemljišča vračajo v mejah in obsegu kot so bila podržavljena. Kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor glede kulture parcele št. 611 in površine parcele št. 610. Pritrjuje odločitvi tožene stranke, da je bila parcela št. 611 ob podržavljenju travnik v izmeri 381 m2 in nerodovitno zemljišče v izmeri 1316 m2 in da je parcela št. 610 ob podržavljenju merila 3518 m2. Navedena dejstva izhajajo iz potrdila Geodetske uprave L. z dne 5.6.1992, ki je javna listina. Tožnica v tožbi ne zatrjuje, da je navedena listina sporna, niti v ta namen ne prilaga nobenega dokaza, ki bi sodišču zbudil dvom o verodostojnosti navedenega potrdila. Tožnica ne zatrjuje, da se je zemljišče parcele št. 611 po podržavljenju kakovostno poslabšalo zaradi razlogov na strani upravljalca zemljišča. Naznanilni list iz leta 1956 in historični zemljiškoknjižni izpisek za vl.št. 433, ki ju prilaga k tožbi, izkazujeta spremembo poočitbe izmere parcele št. 610, iz površine 3571 m2 v površino 3518 m2, ki pa je bila izvedena še pred izdajo odločbe o arondaciji. Po presoji sodišča prve stopnje na odločitev tudi ne more vplivati dejstvo, da je bila poočitba spremembe površine izvedena v zemljiški knjigi šele 27.9.1966. Ugotavlja, da že tožnica sama navaja, da je pri parceli št. 610 očitno prišlo do napake v izmeri, kar je mogoče ugotoviti iz historičnega zemljiškoknjižnega izpiska.

Tožnica v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo 62. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), po kateri se dokazuje podržavljeno premoženje z aktom o podržavljenju. Iz arondacijske odločbe z dne 25.8.1962, jasno izhaja, da sta bili njenemu očetu podržavljeni dve parceli, parcela št. 610 - njiva 3. razreda v izmeri 5118 m2 in parcela št. 611 - travnik 4. razreda v izmeri 1806 m2. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo temu sodišču v nov postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in utemeljeno zavrnilo v tožbi uveljavljani ugovor. Razlogi izpodbijane sodbe so v skladu s podatki predloženih upravnih spisov ter določbami predpisov, na katere se sklicujeta sodišče prve stopnje in tožena stranka. Denacionalizacija pomeni popravo krivic, storjenih s podržavljenjem premoženja, v postopku in na način, kot ga ureja ZDen. Načelo, ki ga je ob tem treba upoštevati je, da podržavljenega premoženja ni mogoče vrniti v večjem obsegu od tistega, kot je bilo podržavljeno. Zato je treba presojati obseg premoženja glede na stanje ob podržavljenju in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti (1. odstavek 44. člena ZDen).

V obravnavani zadevi ni sporno, da sta bili tožničinemu predniku z odločbo Arondacijske komisije OLO L. z dne 25.8.1962, podržavljeni parceli št. 610 in št. 611, obe k.o. Š. Sporna v obravnavani zadevi je površina parcele št. 610 ter kultura in bonitetni razred parcele št. 611. Sodišče prve stopnje je presodilo dejansko stanje na podlagi podatkov v upravnih spisih, predvsem potrdila Geodetske uprave L. z dne 5.6.1992. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je navedeno potrdilo geodetske uprave javna listina (171. člen Zakona o splošnem upravnem postopku-ZUP/86), za katero velja, da je v postopku dokazovanja treba vzeti za resnično, kar se v njej določa. Možno je sicer izpodbijati tisto, kar je določeno v javni listini, vendar samo v ustreznih postopkih. Tožnica vsebine potrdila Geodetske uprave ni izpodbila, zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bilo zemljišče parcelna št. 611 k.o. Š. že ob podržavljenju po kulturi travnik v izmeri 381 m2 in nerodovitno v izmeri 1316 m2. Pravilno je tudi presodilo, da je bilo tožničinemu pravnemu predniku podržavljeno zemljišče parcelna št. 610 k.o. Š. v površini 3518 m2. Pritožbeni ugovori na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne vplivajo. Tožnica je v pritožbi ponovila tožbene navedbe proti odločbi tožene stranke, katere pa je sodišče prve stopnje že pravilno presodilo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.