Jedro

Na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, sodišče ne more rešiti spora, ker so bila dejstva v bistvenih točkah nepopolno oziroma zmotno ugotovljena, zaradi česar je tožbi na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo, zadevo pa vrnilo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku naj organ dopolni ugotovitveni postopek, pri čemer naj preizkusi vse tožnikove ugovore, po potrebi zahteva dopolnitev poročila zavoda in o stvari ponovno odloči.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za pravosodje, Komisije za pogojni odpust, št. 720-301/2012/30 z dne 16. 9. 2014, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ zavrnil prošnjo za pogojni odpust. V obrazložitvi je navedel, da tožnik prestaja kazen 20 let zapora, ki jo je izreklo Okrožno sodišče v Ljubljani, I K 186/2001 z dne 5. 12. 2002, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, I Kp 237/2003 z dne 24. 9. 2003, in sodbo Vrhovnega sodišča RS, Kp 2/2003 z dne 23. 1. 2004, kazen pa prestaja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob (v nadaljevanju ZPKZ Dob). Organ je na redni seji 16. 9. 2014 obravnaval tožnikovo prošnjo za pogojni odpust in na podlagi poročila ZPKZ o poteku prestajanja kazni zapora in 88. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) odločil, da se tožnika pogojno ne odpusti. Tožnik je kršil hišni red s tem, ko je poskušal vnesti modem, posledično so mu bile do nadaljnjega zaustavljene zunajzavodske ugodnosti. Tožnik je v fazi pridobivanja dokumentov, trenutno brez državljanstva, prav tako ni pripravljen sprejeti določenih pojasnil in če njegovim željam ni ugodeno, izraža nezadovoljstvo. Glede na povedano organ še ne more utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja.

Tožnik je v tožbi navedel, da je vložil prošnjo za pogojni odpust, pri čemer pa njegova vzgojna A.A. ni bila pripravljena na komisijo in je brala poročilo v zvezi z njegovo prejšnjo prošnjo za pogojni odpust, ki je bila obravnavana na seji 17. 6. 2014. Res je kršil hišni red, zato je bil sankcioniran od 12. 5. do 12. 7. 2014, kar pomeni, da so mu te sankcije potekle. Kar pa se tiče njegovega obnašanja, pa lahko o njem pričajo zaposleni pazniki in B.B. z njegovega delovnega mesta. A.A. ga vidi le 1 x na dva meseca in ne more vedeti, kako se obnaša. Sicer pa tožnik izraža nezadovoljstvo, kadar je rečeno nekaj, storjeno pa nekaj drugega. Kar pa se tiče njegovih dokumentov, pa je eden od izbrisanih in je že veliko storil za pridobitev državljanstva, dobil je pošto z naslovnega sodišča, da je s tožbo uspel, pri tem mu pomaga Varuh za človekove pravice, njegova vzgojna pa o tem ne ve nič, ker ga ni poklicana na razgovor, da bi ji to povedal. Opozoril je še, da so ugodili prošnji za pogojni odpust drugemu obsojencu, ki je prestal 64 % kazni, čeprav je bil enako sankcioniran kot tožnik in mu ni jasno, kako je to možno. Nikoli tudi ni bil kaznovan v teh 16 letih, da bi bil kazensko premeščen na drug oddelek v zavodu. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi tako, da ugodi njegovi prošnji za pogojni odpust. Toženka je poslala upravni spis, vsebinskega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločba o zavrnitvi tožnikove prošnje za pogojni odpust. Svojo odločitev je organ oprl na 88. člen KZ-1, ki v prvih treh odstavkih določa materialno-pravne pogoje za pogojni odpust, v četrtem odstavku pa, da organ, ki odloča o pogojnem odpustu in postopek za odločanje o pogojnem odpustu, določa zakon. Ta zakon je ZIKS-1, ki v 3. poglavju Odpust obsojencev v členih 105 ? 108 določa postopek pri odločanju o pogojnem odpustu. Tako je v prvem odstavku 105. člena kot organ, ki o tem odloča, določena komisija za pogojni odpust, v 107. členu pa je določeno, da komisija odloča na seji z večino glasov; komisija izda o odločitvi pisno odločbo (prvi odstavek), da mora biti odločba iz prejšnjega odstavka, s katero je bila zavrnjena vloga ali predlog za pogojni odpust, obrazložena (drugi odstavek), in da zoper odločbo komisije ni dovoljena pritožba.

Iz podatkov upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da je organ na redni seji 16. 9. 2014 zavrnil tožnikovo prošnjo za pogojni odpust, pri čemer je svojo odločitev utemeljeval s podatki, ki so razvidni iz poročila zavoda o poteku prestajanja kazni. Tako je med drugim v obrazložitvi odločbe (enako pa izhaja tudi iz poročila zavoda) navedeno, da je obsojenec - tožnik kršil hišni red s tem, ko je v zavod poskušal vnesti modem, posledično pa so mu bile do nadaljnjega zaustavljene zunajzavodske ugodnosti ter da je v fazi pridobivanja dokumentov in trenutno brez državljanstva. Tožnik pa ugovarja, da je poročilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano odločitev, očitno poročilo k njegovi prejšnji prošnji za pogojni odpust, ki je bila obravnavana na prejšnji seji organa dne 17. 6. 2014, saj so izrečene sankcije za kršitev hišnega reda (ki ga priznava) že potekle (izrečene so mu bile od 12. 5. 2014 do 12. 7. 2014), v zvezi s svojim osebnim statusom pa je še navedel, da je eden izmed izbrisanih, res v fazi pridobivanja dokumentov in da je naslovno sodišče ugodilo njegovi tožbi v zvezi s tem, s čimer pa njegova vzgojna ni seznanjena, ker ga ni povabila na razgovor. Teh ugovorov, ki bi morebiti lahko pripeljali do drugačne odločitve organa, če bi mu bili znani, pa sodišče ne more preizkusiti, saj za to nima podlage v upravnih spisih ter izpodbijani odločbi in je ostalo dejansko stanje v tem delu nerazčiščeno oziroma pomanjkljivo ugotovljeno.

Sodišče tako ugotavlja, da na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, ne more rešiti spora, ker so bila dejstva v bistvenih točkah nepopolno oziroma zmotno ugotovljena, zaradi česar je tožbi na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo, zadevo pa na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku naj organ dopolni ugotovitveni postopek, pri čemer naj preizkusi vse tožnikove ugovore, po potrebi zahteva dopolnitev poročila zavoda in o stvari ponovno odloči.