Jedro

Stališče sodne prakse je, da je skupno premoženje zakoncev tudi vrednost njunih vlaganj v nepremičnine enega od zakoncev.

Zgrešene so pritožbene trditve o neizvršljivosti izpodbijane sodbe in nujnosti nove dajatvene tožbe, saj bo vsaka pravdna stranka na podlagi izpodbijane sodbe lahko predlagala delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku, če se o tem ne bosta mogli dogovoriti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 783,27 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijano sodbo ugotovilo, kaj obsega skupno premoženje pravdnih strank ter odločilo, da sta deleža pravdnih strank na njunem skupnem premoženju enaka (II. točka izreka sodbe). Kar je tožnik zahteval več, je prvo sodišče zavrnilo. Toženki je naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške v znesku 6.582,55 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka, ki izpodbija odločitev v prvi alineji II. točke izreka in odločitev o pravdnih stroških ter predlaga, da pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu razveljavi sodbo in tožbo v delu, v katerem tožnik zahteva ugotovitev vlaganj pravdnih strank v nepremičnine toženke, zavrže. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je prvo sodišče tožniku dosodilo nekaj, česar pravni red ne dopušča: ugotovitev dejstva obstoja vlaganj pravdnih strank v toženkine nepremičnine. Z ugotovitveno tožbo se ne more ugotavljati obstoja nekih dejstev. Takšna tožba je nedopustna in bi jo moralo prvo sodišče zavreči. Tožnik s takšno sodbo ne more izposlovati njene izvršitve. Če bo hotel doseči plačilo polovice ugotovljene vrednosti vlaganj, bo moral vložiti novo tožbo z dajatvenim zahtevkom. Ker bi moral tožnik propasti z ugotovitvenim delom sodbe, ki glasi na denarni znesek, bi moralo prvo sodišče to upoštevati tudi pri odločitvi o pravdnih stroških.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zmotno je stališče toženke, da je tožnik s tožbo uveljavljal ugotovitev dejstva. Tožbeni zahtevek glede skupnih vlaganj pravdnih strank v nepremičnine toženke je bil pravilno oblikovan. Tožnik je zahteval ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank spadajo tudi njuna vlaganja v določene nepremičnine toženke v vrednosti 74.600,00 EUR ter da znašata deleža pravdnih strank na skupnem premoženju 65 % v korist tožnika in 35 % v korist toženke. V okviru tožbenega zahtevka je prvo sodišče z izpodbijano sodbo ugotovilo, da skupno premoženje pravdnih strank obsega tudi njuna vlaganja v nepremičnine toženke (razvidne iz prve alineje II. točke izreka izpodbijane sodbe) v vrednosti 59.802,41 EUR ter da sta njuna deleža na (celotnem v sodbi ugotovljenem) skupnem premoženju enaka, za vsakega do 50 %. Jasno stališče sodne prakse je, da je skupno premoženje zakoncev tudi vrednost njunih vlaganj v nepremičnine enega od zakoncev (več o tem Z. Strajnar, Nekateri problemi v zvezi z uveljavljanjem deleža na skupnem premoženju, Pravosodni bilten št. 1/2004, str. 56).

6. Judikati, na katere se sklicuje pritožba, niso primerljivi s to zadevo, ker so bili v tistih zadevah postavljeni drugačni tožbeni zahtevki (ki so bili nepravilno oblikovani). Pritožbene trditve o neizvršljivosti izpodbijane sodbe in nujnosti nove dajatvene tožbe so zgrešene, saj bo vsaka pravdna stranka na podlagi izpodbijane sodbe lahko predlagala delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku (če se o tem ne bosta mogli dogovoriti).

7. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sodbo prvega sodišča, saj uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso bili podani (353. člen ZPP).

8. Toženka je dolžna povrniti tožniku stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku je znašala 59.802,41 EUR, ne pa 29.901,20 EUR, kot je napačno označila toženka, saj je toženka s pritožbo izpodbijala ugotovitev prvega sodišča, da spadajo v skupno premoženje pravdnih strank tudi njuna vlaganja v nepremičnine toženke v vrednosti 59.802,41 EUR. Stroški pritožbenega postopka so odmerjeni v skladu z OT, po višini pa so razvidni iz priznanih postavk v stroškovniku odgovora na pritožbo. V primeru zamude je toženka dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.