Jedro

Odgovor na to, ali je tožena stranka stvarno legitimirana, daje materialno pravo, ne glede na takšno ali drugačno pravno naziranje strank (ker sodišče ni vezano na pravno podlago zahtevkov, tudi ni vezano na pravno podlago toženčevih ugovorov - prim. tretji odstavek 180. člena ZPP). V okviru uporabe materialnega prava zato sodišče vselej (in najprej) preizkusi tudi stvarno legitimacijo strank, ne oziraje se na to, ali je tožena stranka ugovarjala pomanjkanje aktivne ali pasivne stvarne legitimacije. Če ugotovi, da stvarna legitimacija ni podana, je tožbeni zahtevek že iz tega razloga neutemeljen.

Izrek

Revizija zoper sklep se zavrže, revizija zoper sodbo pa zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe in ugotovilo, da je najemna pogodba z dne 22.9.1997 sklenjena med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Ljubljana in tožnikom, nanašajoča se na parc. št. 592/14 vl. št. 278 k.o..., neveljavna in da so zakupna razmerja med pravdnima strankama veljavno urejena na podlagi zakupne pogodbe z dne 10.7.1992, sklenjene med Gozdnim gospodarstvom ... n.sol.o., TOZD Gozdarstvo ... n.sol.o. kot zakupodajalcem in tožnikom kot zakupnikom. Zavrnilo je tožbeni zahtevek tožeče stranke (oziroma tožene stranke po nasprotni tožbi - v nadaljevanju tožeča stranka), da ji mora toženec (oziroma tožnik po nasprotni tožbi - v nadaljevanju toženec) plačati 25.024.600 SIT odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe. Tožečo stranko je zavezalo, da mora tožencu povrniti 787.550 SIT stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.10.2001. Izdalo je še sklep, s katerim je razveljavilo začasno odredbo, s katero je bilo tožencu prepovedano, da na parc. št. 592/4 minira in izkopava stenski gramoz, prodaja jalovino in stenski gramoz ter naloženo, da s te parcele odstrani vse stroje.

Pritožbeno sodišče je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe zavrnilo. Sicer je sodbo ter sklep o razveljavitvi začasne odredbe razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodbo je utemeljilo s stališčem, da tožeča stranka (Republika Slovenija) ni pasivno legitimirana za zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe, saj je toženec ni sklenil z njo, pač pa s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

Zoper to sodbo in sklep vlaga toženec revizijo, pri čemer uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da tožeča stranka sploh ni ugovarjala pasivne legitimacije. Zastopala je stališče, da bi moral toženec nasprotno tožbo vložiti v tistem delu, ki se nanaša na zahtevek, da ostane v veljavi zakupna pogodba, ki jo je sklenil z Gozdnim gospodarstvom ... Ne glede na to je Državno pravobranilstvo Republike Slovenije upravičeno zastopati tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad).

Pomembno je, da je tožeča stranka vložila tožbo v imenu Sklada in to tudi v tistem obsegu, ki se nanaša na razveljavitveni del odločbe pritožbenega sodišča. Tu se potem zastavlja vprašanje, kako je pritožbeno sodišče lahko ugotovilo, da glede zahtevka iz nasprotne tožbe Republika Slovenija ni prava stranka, ne da bi ji odreklo aktivno legitimacijo glede odškodninskega zahtevka. V odločitvi o tem zahtevku je namreč sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo. Končno je nejasno, čemu je razveljavilo tudi odločitev sodišča prve stopnje o razveljavitvi sklepa o začasni odredbi. Sklep pritožbenega sodišča je v tem delu neobrazložen.

Tožeča stranka je odgovorila na revizijo, pri čemer opozarja, da je Državno pravobranilstvo upravičeno zastopati Republiko Slovenijo ter navaja, da Gozdno gospodarstvo ... d.d. ni več lastnik parcel 592/13, 592/18 in 592/14 k.o..., marveč je lastnica teh nepremičnin Republika Slovenija. Predlaga, naj revizijsko sodišče revizijo zavrne.

Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija zoper sklep ni dovoljena, revizija zoper sodbo pa ni utemeljena.

O reviziji zoper sklep: Stranke lahko vložijo revizijo le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - 2/2004 - ZPP). Ker sklep o razveljavitvi sodbe in sklepa o razveljavitvi začasne odredbe nima te lastnosti, revizija zoper njega ni dovoljena. Revizija zoper sklep o razveljavitvi sklepa o razveljavitvi začasne odredbe pa tudi zato ni dovoljena, ker v postopku zavarovanja sploh ni revizije (prvi odstavek 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - Uradni list RS, št. 51/98 - 57/02 - ZIZ). Revizijsko sodišče je zato revizijo zoper sklep zavrglo (377. člen ZPP).

O reviziji zoper sodbo: Odgovor na to, ali je tožena stranka stvarno legitimirana, daje materialno pravo, ne glede na takšno ali drugačno pravno naziranje strank (ker sodišče ni vezano na pravno podlago zahtevkov, tudi ni vezano na pravno podlago toženčevih ugovorov - prim. tretji odstavek 180. člena ZPP). V okviru uporabe materialnega prava zato sodišče vselej (in najprej) preizkusi tudi stvarno legitimacijo strank, ne oziraje se na to, ali je tožena stranka ugovarjala pomanjkanje aktivne ali pasivne stvarne legitimacije. Če ugotovi, da stvarna legitimacija ni podana, je tožbeni zahtevek že iz tega razloga neutemeljen.

Tako je tudi v konkretnem primeru. Ker je tožnik sklenil najemno pogodbo s Skladom, je o sporih, ki se nanašajo na pravno usodo te pogodbe, stvarno legitimirana zgolj ta oseba (prim. 148. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 29/78 - 57/89 - ZOR). Pri tem ni pomembno, kdo je njen pravni zastopnik. Tudi če bi imela Republika Slovenija in Sklad skupnega zakonitega zastopnika (pa ga nimata več, saj po Zakonu o državnem pravobranilstvu /Uradni list RS, št. 20/97 - ZDPra/, ki je začel veljati 25.4.1997, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije pred sodišči zastopa državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe /1. in 9. člen ZDPra/, Sklad pa po določbah Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev /Uradni list RS, št. 71/94 in 47/97/ ni državni organ, niti upravna organizacija v sestavi, marveč je pravna oseba, ki posluje v skladu s predpisi, ki veljajo za javne zavode in ga zastopa direktor /3. in 6. člen Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije - Uradni list RS, št. 10/93 - 23/96/), to ne bi vplivalo na stvarno legitimacijo. Stvarna legitimacija (kot ena od predpostavk utemeljenosti tožbenega zahtevka) in pravilnost zastopanja (kot procesna predpostavka) sta namreč povsem različna in ločena pravna pojma.

Ker je torej revizija neutemeljena, jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).